Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Iskanje zasutih

Revija Varnost 1/2012 - Robert Kralj: ... v snežnih plazovih s helikoptersko plazovno žolno

Plazovna žolna je z električno energijo napajana sprejemno-oddajna naprava, ki se v normalnih razmerah (ko se gornik giblje) uporablja kot oddajnik. V primeru zasutja ta naprava predstavlja vir elektromagnetnih valov enotne frekvence 457 KHz in s tem določa mesto imetnika. V zelo kratkem času se lahko preklopi na sprejem in tako deluje kot detektor, s katerim iščemo in lociramo zasutega s podobno napravo.

Iz statistike IKAR (Mednarodna komisija za reševanje v gorah) izhaja, da je plazovna žolna edini dokaj uspešen pripomoček za iskanje preživelih pod snežnimi plazovi.
Na tržišču je mnogo modelov različnih proizvajalcev plazovnih žoln. Za nas, ki imamo v danem trenutku odgovorno nalogo iskanja zasutih, je najpomembnejše, da gornik žolno sploh uporablja in da ta tudi brezhibno deluje. Le tako je rezultat iskanja uspešen, zasuti pa ima veliko več možnosti, da preživi.

Statistika zasutih v snežnih plazovih je zelo kruta, saj se kar 52 % popolnoma zasutih v snežnem plazu najde mrtvih. Če so najdeni v prvih 18 minutah po zasutju, imajo 90 % možnosti, da preživijo, medtem ko imajo tisti, ki so najdeni med 18 in 35 minutami, le še 34 % možnosti za preživetje.
Zavedati pa se je treba, da žolna ne varuje pred zasutjem, ampak le omogoča, da zasutega lociramo v najkrajšem možnem času.
Gorska reševalna zveza Slovenije je lani pri švicarskem proizvajalcu Barryvox kupila helikoptersko plazovno žolno sondo (sprejemnik), ki je namenjena iskanju zasutih v snežnem plazu. Sonda je obešena pod helikopter, ki po določeni mreži preleti plazovino in tako zazna signal plazovnih žoln, ki jih imajo pri sebi zasuti v snežnem plazu.
Sodelovanje helikopterja pri iskanju zasutih v snežnih plazovih zagotavlja hitrejše odkritje in pomoč zasutim. Preživetje je torej odvisno prav od že omenjene hitrosti najdbe.
Pri iskanju pogrešanih, ki so lahko tudi žrtve snežnih plazov, nam metoda zelo koristi tudi v primerih, ko je na pobočju ali v dolini splazenih večje število snežnih plazov in ne vemo, ali se in če se v katerem od njih nahaja zasuta oseba. S sondo, obešeno pod helikopter, se po ustaljenem mrežastem vzorcu preleti plazovine in tako preveri prisotnost oddanega signala (pogoj je seveda, da ima planinec pri sebi lavinsko žolno).

Naprava je nepogrešljiva tudi v primerih, ko na določenem območju, kjer je prišlo do zasutja ljudi, obstaja še vedno velika nevarnost proženja nesplazenega snega in bi iskanje oziroma gibanje večjega števila ljudi na tem območju predstavljalo veliko nevarnost zanje. Temu se izognemo prav z metodo, pri kateri s pomočjo helikopterja in sonde preiščemo plazovino in je tako direktno izpostavljeno nevarnosti manjše število ljudi. Poleg posadke helikopterja pri tej nalogi sodelujeta še dva izurjena reševalca ali policista gorske enote, ki obvladata klasično iskanje s plazovno žolno, sondiranje ter osnovno prvo pomoč. Tehnika iskanja je namreč takšna, da na mestu, kjer s helikoptersko plazovno žolno dobimo najboljši signal, odvržemo obtežen dobro viden trak in takoj zatem na ta kraj spustimo dva reševalca, ki s klasičnimi plazovnimi žolnami določita mikro lokacijo, pri čemer si pomagata tudi z lavinskimi sondami. Ko je zasuti lociran, ga je treba čim prej odkopati ter mu zagotoviti prvo pomoč. V tem času pa helikopter na kraj že lahko pripelje ostale reševalce in zdravnika. Po nujni medicinski pomoči se zopet uporabi helikopter za hiter prevoz v bolnišnico, saj je večina zasutih v snežnih plazovih, ki se pravočasno najdejo, močno podhlajenih in poškodovanih.
V Evropi, zlasti v alpskih deželah, tovrstne naprave za iskanje zasutih v snežnem plazu uporablja 19 letalskih prevoznikov.

Seveda pa sama helikopterska plazovna žolna še ni ključ do uspeha, saj je potrebnega veliko teoretičnega in še več praktičnega znanja tako o letenju v gorah kot poznavanju delovanja in zmogljivosti plazovnih žoln ter tehnike iskanja.
V letalski policijski enoti smo na podlagi študije tehničnih lastnosti helikopterske plazovne žolne in dolgoletnih praktičnih izkušenj inštruktorja Gorske reševalne službe pri klasičnem iskanju zasutih s plazovno žolno, dva meseca teoretično predelovali tematiko, tehniki letalci pa so v tem času poleg sodelovanja na usposabljanjih poskrbeli še za nadgradnjo sistema s posebnim priklopom na helikopter, ki je še izboljšal slišnost signala.
Teoretičnemu delu je sledilo praktično urjenje na terenu, ki se je zaključilo na Vršiču, ko so nam reševalci GRZS v okviru njihovega usposabljanja iz reševanja izpod snežnih plazov na pobočju Mojstrovke pripravili poligon, na katerem smo se preizkusili v okoliščinah, povsem podobnih realni situaciji.
Izmerili so nam odzivni čas, čas prileta do Vršiča ter čas, potreben, da smo locirali dve zakopani plazovni žolni na plazovini v velikosti 200 x 400 metrov.
Rezultat je bil več kot zadovoljiv, saj smo poleg 25 minut, potrebnih za prilet z Brnika do Vršiča, v pičlih 12 minutah na tako velikem prostoru locirali obe žolni, ki sta simulirali zasute (za primerjavo: s klasičnim iskanjem bi v najugodnejših razmerah za samo iskanje na plazovini potrebovali debelo uro).

Tako je letalska policijska enota z dodatno pridobljenim in prikazanim znanjem pri reševanju življenj dodala še en pomemben košček v mozaiku izvajanja nalog v sistemu zaščite, reševanja in pomoči.

Robert Kralj, Letalska policijska enota, UPS GPU
Foto: Robert Kralj, LPE UPS GPU, in Klemen Volontar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
GRZS novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti