Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Prva slovenska Eskima

Janez (Charles) Planinšek (1886–1931), slovenski popotnik in pustolovec

Slovenski izseljenski koledar 1963: Anton Grm, 1963. Janez Charles Planinšek, str. 226–233
Zmago Šmitek: Klic daljnih svetov. Slovenci in neevropske kulture. Založba Borec, Ljubljana 1986, stran 77–79, 313
Slovenski izseljenski koledar 1992: Cvetka Kocjančič. Janez Planinšek – gospodar Golega ozemlja
Janez Planinšek. Uboj ni umor
Ivan Cimperman. Opalosledec
Cvetka Kocjančič: Gospodar Golega ozemlja. Dolenjska založba, Novo mesto 1996, 235 str., čb foto,

Šmitek, stran 77–79:

V prepisih Božidarja Jakca se je ohranilo nekaj pisem, ki jih je med leti 1928 in 1931 pošiljal Janez (Charles) Planinšek iz Severne Amerike domačim v Kamence pri Novem mestu. Po tistem, kar vemo o njem, bi ga lahko imenovali velikega popotnika in pustolovca. O njem so pisali ameriški časopisi, njegova pisma so romala iz rok v roke v domači vasi, sosednjih vaseh in v Novem mestu.
Iz teh pisem je razvidno, da je okoli leta 1912 odšel na sever Kanade in tam živel vse do leta 1928. Ukvarjal se je z iskanjem zlata in kmetovanjem, občasno pa tudi z lovom, trgovanjem in prevozništvom. S čolnom in pasjo vprego je prepotoval celotno Golo ozemlje med reko Saskatchewan in Severnim Ledenim morjem, kjer so živeli le Indijanci in Eskimi. Med njimi si je pridobil ugled in je postal celo poglavar nekaterih plemen. Poročil se je z Indijanko in imel z njo pet otrok, od katerih pa so trije že zgodaj umrli.
Petega novembra 1928 je pisal o Eskimih:
»Iznenada sem se znašel med njimi in bilo mi je, kakor da sem začel živeti v kameni dobi … Celo take malenkosti, kot so vžigalice, sem mogel dobiti šele v daljavi celih tisoč milj! Mnogim sem bil prvi belec, ki so kdaj čuli o njem, drugim zopet prvi beli človek, ki so ga kdaj videli. Ti divjaki ne rabijo ognja drugače kot za svetlobo. Uživajo le surovo meso severnih jelenov, surove ribe in tjulenje. Žive v grozni nevednosti in siromaštvu. Šteti ne znajo delj kot do pet in tudi ne vedo, koliko mesa jim je treba, da vzdrže, dokler se ne povrnejo jeleni z juga.«
V pismu 12. avgusta 1931 je sporočil, da je v dveh letih in štirih mesecih z otrokoma in spremljevalcem, irsko-kanadskim raziskovalcem Frankom O'Gradyjem, opravil skoraj 15.000 kilometrov dolgo potovanje s pasjo vprego in majhnim indijanskim čolnom čez Golo ozemlje proti jugu do Pasa v Manitobi, od tod pa po reki Saskatchewan in Winnipeškem jezeru, po dolini Red River in po Mississippiju v Mehiški zaliv. V lahkem čolnu se je odpravil proti Bahamskim otokom in pristal na otoku Nassau, kar so tamkaj objavili s člankom in fotografijo 29. julija 1931, na prvi strani tamkajšnjega dnevnika.
Stroške sta Planinšek in O'Grady plačevala z denarjem, ki sta ga prislužila s predavanji po severnoameriških mestih o kanadskem skrajnem severu in z razstavami svojih fotografij z Arktike. Planinšek je imel namen, da bi plul v Kanado ob atlantski obali ZDA. Kasneje se je za to odpravo izgubila vsaka sled. Verjetno je izginila v vodah Atlantika.

sobota, 14. maj 1932, ob 21:29, France Malešič, ogledov: 1806

Slovenski narod (1932): Karel Planinšek je bil oženjen z Eskimko, ki mu je rodila hčerko in sina

Na stotisoče je Slovencev v Ameriki, a le redki so med njimi, ki bi o njih govorili tudi ostali Američani, sedaj je pa podobno, da so naši rojaki onstran morja vendar dobili nekakega narodnega junaka, ki o njegovem pisanem življenju in pustolovščinah slovenski ameriški listi objavljajo obširne članke.
Nenadoma se je namreč v New Yorku pojavil Charles P l a n i n š e k, ki je res pravi tip ameriškega pustolovca. Prišel je s svojima otrokoma in priredil javno predavanje o svojem romantičnem življenju, a zdi se nam, da naši rojaki nič kaj radi ne verjamejo fantastičnemu predavateljevemu pripovedovanju.
Planinšek pripoveduje, da je njegov oče prišel kot prostovoljec nesrečnega cesarja Maksimilijana v Mehiko, kjer je bil rojen tudi Charles. Pripoveduje, da se je slovenščine naučil govoriti in pisati šele od nekega svojega prijatelja v državi Texas, a slovensko govori popolnoma gladko, pri tem pa trdi, da že 30 let ni govoril slovenščine.
V New Yorku je Planinšek prispel z malim čolnom in pravi, da je z njim potoval po Mississipiju in morju ter dospel do Bahamskega otočja, odkoder je krenil proti severa in v začetku aprila prispel na cilj. Mnogo let je živel na severu med Eskimi, kjer se je oženil z Eskimko, ki mu je rodila sina Tonija in hčerko Ines, nato pa umrla. Med Eskime je baje prišel iz Sibirije, kjer je iskal zlato rudo in našel veliko kepo zlata. Ker se je bal za to zlato kepo, je pobegnil iz Sibirije v Kanado kjer je v krajih večnega snega živel med Eskimi. Pri predavanju je kazal slike iz teh krajev in opisal življenje Eskimov, ki neprestano potujejo in niso nikdar dolgo na istem kraju. Preživljajo se z mesom severnega medveda, mroža in tjulna. Ker ognja ne poznajo, vživajo le surovo meso, Kože ubitih živali rabijo za obleko in odejo, stanujejo pa v kočah iz snega. Moški se pečajo z lovom, a love le nekaj dni, ker v kratkem pobijejo toliko živali, da imajo dosti hrane za vse leto. Iz severnih krajev je potoval tri leta in je prevozil 10.000 milj do New Yorka.
Med potjo je Planinšek srečal tudi tri ali štiri Slovence, drugače pa 16 let ni govoril slovenščine. Kjerkoli se ustavi, je prijazno sprejet in je večinoma gost raznih športnih klubov in prijateljev športa. V New Yorku priredi več slovenskih predavanj, nato se pa vrne na sever.
Njegova otroka sta prav ljubka in prijazna ter se le medlo spominjata svoje matere Eskimke, ki je pred 7 ah 8 leti umrla. Naučila sta se tudi angleščine in pri predavanjih pojeta angleške pesmi. V New Yorku mu je prav všeč, pravi pa, da bi ne mogel živeti v civiliziranih krajih, ker se je privadil primitivnemu življenju med Eskimi, kamor se po predavanih zopet vrne. Že pred 8 leti se je javil »Glasu Naroda« iz severne Kanade in tudi sedaj je uredništvu obljubil, da mu bo pošiljal poročila s svojega potovanja.

Slovenski narod, št. 109, sobota, 14. maj 1932, str. 3, Prva slovenska Eskima, (Janez) Charles Planinšek
urejal, dopolnjeval France Malešič, 28. april do 14. maj 2012
 

eXTReMe Tracker