Gorski vrtovi: Kamnite trate in skalovja v gorah naseljujejo številne raznobarvne vrste petoprstnikov, med katerimi je najbolj znana triglavska roža. Danes poglejmo tiste, ki ne cvetijo rumeno.
Družina rožnic (Rosaceae) je med rodovno dokaj številčnimi v naši flori. Obsega tako drevesa kot grmičke in zelnate rastline. Njihovi dvospolni cvetovi se ponašajo z deset ali več prostimi prašniki, venčnih listov je pet (redko manj ali več, na primer pri alpski velesi). Kako vedeti, da imamo opravka z rodom petoprstnikov? Za to ne obstaja preprost ključ, saj se vrste tega rodu med seboj zelo razlikujejo, tako po obliki listov, dlakavosti različnih delov, barvi cvetov, videzu plodov kot po načinu rasti. Eden od znakov je dvojna čaša (dvakrat po pet čašnih listov). Pri nas raste 27 vrst petoprstnikov, približno polovica jih naseljuje predvsem hribovja. Nekateri jih imenujejo tudi prstniki, saj ima precej vrst liste v obliki razprtih prstov dlani.
Predalpski petoprstnik (Potentilla caulescens)
Opažam, da večji ali manjši šopki te skromne rastline vedno rastejo iz bolj ali manj navpične apnenčaste skale. Pri nas ga je moč najti raztreseno v vseh hribovitih delih države razen severovzhodnega in jugozahodnega dela, največ ga je na severozahodu. Doma je v gorovjih srednje in južne Evrope in na severu Afrike.
Dolgopecljati listi so v pritlični rožici, so dlanasto deljeni na 5-7 lističev, dolgih do 2,5 cm, ki so ozko narobe jajčasti in pri vrhu nazobčani. Do 30 cm dolga stebla, ki navadno visijo s stene, nosijo kobulasta socvetja z belimi pet števnimi cvetovi, ki imajo premer okoli 2 cm. Ima dvojno zeleno čašo, notranjo in zunanjo; listi obeh so enako dolgi, koničasto priostreni, zunanji pa so nekoliko ožji od notranjih. Venčni listi so jajčasti in se med seboj ne stikajo, tako da med njimi vidimo čašne liste, in so pladnjasto razprti. Prašnice so bele in deloma dlakave, plod pa orešek. Roža cveti v drugi polovici poletja (julij, avgust, na visokih legah še september) od gozdnega pasu do pasu ruševja, pri nas do 1600 m, v tujini do 2200 m visoko.
Clusijev petoprstnik (Potentilla clusii)
Medtem ko cvetovi prejšnje vrste delujejo povsem belo, ima ta lepi prstnik sredico cveta zaradi čašnih listov navadno obarvano rožnato, cvetni listi pa so lijakasto upognjeni navzven in širši, skoraj okrogli. Rastlina je blazinasto razrasla, dlakava (tudi žlezaste dlake), listna rožica je na koncu olesenelega poganjka. Na kratkih pecljih (do 5 cm) so majhni (1,5 cm), dlanasto deljeni listi s 5 lističi, ki so zgoraj rahlo, spodaj in na robu pa svilnato dlakavi. Pri vrhu imajo 3-5 zobcev. Steblo je kipeče. Listi zunanje čaše so ozko suličasti, listi notranje čaše pa široko suličasti. Največkrat je čaša obarvana temno rdečkasto. Prašnične niti so gole, plod je orešek, ki je vsaj v mladosti dlakav.
Očarljive blazinice bomo našli v skalnih razpokah in na kamnitih traviščih v visokogorskega pasu nad gozdno mejo. Doma je le v Vzhodnih Alpah in na Balkanskih gorah. Pri nas raste na severozahodnem delu države. Cveti julija in avgusta.
Bleščeči petoprstnik ali triglavska roža (Potentilla nitida)
Le kdo ne pozna legende o Zlatorogu in kapljah njegove krvi? Vendar cvetovi triglavske rože niso vedno rdeči; nadenejo si lahko tudi vse odtenke rožnate do čisto bele. Našli jih bomo lahko v velikih blazinah v apnenčastem visokogorju, cvetoče od julija do septembra. Raste predvsem v Južnih in Vzhodnih Alpah, pri nas v Julijcih, redkeje v Karavankah in Kamniških Alpah, izjemno nizko na Ratitovcu, ter na Toskanskih (severnih) Apeninih.
Ko sneg v visokogorju skopni, se na številnih olesenelih poganjkih pokažejo listne rožice srebrnozelenkaste barve, stisnjene skupaj, tridelni listi so prepognjeni po dolžini. Vsi zeleni deli rastline so prileglo svilnato dlakavi. Samo en cm dolgi tridelni lističi na kratkih pecljih so jajčasti in pri vrhu nazobčani. Cvetna stebla so komaj kaj višja od listov, lokasto kipeča in nosijo po en ali dva cvetova. Petštevni cvetovi imajo v premeru 2-3 cm. Notranji čašni listi so široko suličasti, rdeči in malo daljši od zunanjih, ozko suličastih čašnih listov. Venčni listi so okroglasti in rahlo izrobljeni. Prašnice so rdeče. Plod je dolgodlakav orešek.
Verjetno ste že ugotovili, da mi je ta rastlina posebno pri srcu, saj sem jo izbrala za naslovno fotografijo rubrike Gorski vrtovi (desno zgoraj). Fotografija je z Lipnice (predvrh Špika), poleg triglavskih rož pa kaže razgled na Jalovec in Mangrt.
Kranjski petoprstnik (Potentilla carniolica) in drobnocvetni petoprstnik (Potentilla micrantha)
Do leta 1870 je drobnocvetni prstnik veljal za edino našo 'jagod-njakovolistno' vrsto (listi so zelo podobni kot pri jagodah). Potem je avstrijski botanik Kerner opisal kranjskega kot novo vrsto. Za klasični nahajališči (kjer so prstnik najprej odkrili) veljata Zagorje in Lovrenška gora nad Polhovim Gradcem. Kasneje so ga našli tudi v Idriji, drugod v osrednji Sloveniji, na jugovzhodu pa vse do Gorskega Kotarja; drobnocvetni raste raztreseno skoraj po vsej državi. Od jagodnjaka se ločita po svilnato dlakavih listih (posebno, ko so mladi) in pri dnu dlakavih odebeljenih prašnikih, postavljenih v prisekan stožec. Čašni listi so pri kranjskem prstniku na notranji strani rumenkasti, pri drobnocvetnem pa rdečkasti. Seveda ne eden ne drugi ne rodi mesnatih jagod ampak le suhe oreške. Cvetita belo, cvetni listi so pri kranjskem prstniku daljši kot pri drobnocvetnem. Stebla so pri obeh pokončna, tako kot peclji so porasla z žlezastimi laski. Listi so nazobčani, končni zobec pa ni opazno krajši od sosednjih. Rastišča so travnata mesta in gozdni robovi od nižine do montanskega pasu, cvetita pa od marca do maja.
Močvirski petoprstnik (Potentilla palustris)
Kot lahko sklepamo iz imena, bomo to rastlino lahko našli na močvirnatih tleh in barjih, na robovih mlak ali jezerc celo v vodi. Cveti od junija do avgusta. Kaj zlahka jo bomo ločili od drugih prstnikov, saj ima zelo kratke, temnordeče cvetne liste, ki se skrijejo v prav tako obarvani pokončni čaši. Spodnji listi so pernato deljeni. Rastlina je visoka 30-70 cm, premer cvetov pa je okoli 2 cm (razprta čaša). Prašniki so skoraj črni, okroglasta združba pestičev pa se kmalu začne debeliti v temnordečo jagodo. Ponekod to rastlino imenujejo močvirska krvavka. Pri nas je ranljiva močvirska vrsta.
Pri nas raste na območju Julijcev (Pokljuka), Karavank, na Blokah, pri Ribnici. Sicer je močvirska rastlina severne poloble: S. Amerike in Evrazije.
Beli petoprstnik (Potentilla alba)
Čeprav ni edini petoprstnik z belimi cvetovi, je po tej lastnosti dobil ime. Verjetno zato, ker ima med podobnimi najbolj opazne cvetove. Ti so v rahlih socvetjih na do 20 cm visoki rastlini. Tanko, pogosto poleglo steblo se tako marsikdaj skrije pod precej velikimi pritličnimi listi. Dolgopecljati listi so dlanasto deljeni v pet podolgovatih lističev, ki so pri dnu klinasti, na konici drobno nazobčani, zgoraj zeleni, spodaj pa svilnato belo dlakavi. Raste na suhih travnikih, pripotjih in grmovnatih pobočjih redko raztreseno po vsej Sloveniji, pogost pa je na jugozahodu (Notranjska, Kras). Je srednjeevropska vrsta. Prija mu blažja klima nižjih vzpetin, do okoli 1000 m visoko. Cveti od aprila do maja.
Naslednjič pa se bomo 'sončili' v rumenem sijaju ostalih gorskih petoprstnikov.
Alenka Mihorič
Literatura:
- Martinčič, A., 2007 (uredn.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Wraber, T., 2006.: 2 × sto alpskih rastlin na Slovenskem, Prešernova družba d.d., Ljubljana.
- Petauer, T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Moggi, G., 1990 (reprint): The Macdonald Encyclopedia of Alpine Flowers, Macdonald&Co (Publishers) Ltd, London.
- Wraber, T., 1990.: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem, Prešernova družba d.d., Ljubljana.
- Lippert, W., 1987: Alpsko cvetje, Cankarjeva založba, Ljubljana.
Spletni vir:
http://www.florealpes.com/genre_Potentilla.php?PHPSESSID=b6fd4fdcda0f858ef6749415007bc754