Gregor Kresal: Novička, da je Lama našel Loško steno, se mi je na prvi pogled zazdela skoraj tako neverjetna, kot bi recimo spričevalo poslanca Simčiča ne bilo ponaredek. Glede na to, da gre ...
... verjetno za enega najtežjih zimskih vzponov pri nas, v tej sezoni in ob zavedanju, da je Loška še vedno moj najljubši plezalni kraj, sem ga sklenil povprašati nekaj stvari.
Naslednji mini pogovor z Davidom Lamo je nastal pred nekaj dnevi.
V naših krajih se vselej razveselimo, ko se pozimi spleza kaj dobrega v Loški. Kako za vraga si ti našel to steno, tujcev tukaj praktično sploh še nismo zasledili?
Peter Ortner, moj soplezalec mi je pokazal fotografijo stene, tik preden sva letos odpotovala pod Cerro Torre. Takrat je bilo premalo časa da bi se je lotila, a sva si rekla, da poskusiva v najstrmejšem delu, takoj ko se vrneva nazaj. Stena je zelo izzivalna in vzpon je obetal izvrstno dogodivščino.
Kot si že sam omenil, v gladkih ploščah te stene je včasih res težko namestiti varovanje. Za dobro linijo moraš imeti kar dobro oko. Sta si že prej točno začrtala kje bosta plezala?
Pojma nisva imela kako bo v steni. Sam še nikoli nisem plezal tukaj, a tudi Peter je bil do sedaj le nekajkrat v Sloveniji. Vedela sva le to, da želiva, čez osrednji del stene in do prečnice je vzpon bolj ali manj tudi potekal po predvideni liniji. Pod vršno glavo pa sva zaradi nezmožnosti nameščanja kakršnegakoli varovanja morala zaviti v desno, v lažji svet. Nadaljevanje naravnost navzgor bi bilo takrat čisto preveč nevarno.
Sam mislim, da so težje zimske smeri v Loški primerljive tudi s kakšno veliko plezarijo iz Centralnih Alp. Mnogo alpinistov, ki še niso plezali tukaj seveda ne misli tako. Kakšno je tvoje mnenje?
Če govorim o težavnosti, lahko najino smer definitivno postavim ob bok katerikoli, ki sem jo plezal v okolici Chamonixa ali drugod v Alpah. Je dolga, težka in tudi kar precej divja. Je pa res, da mi je lepota ledenikov, v kombinaciji z odlično skalo in ozkimi trakovi ledu iz Zahodnih Alp, bolj všeč.
Mnoge smeri tukaj izstopajo predvsem zaradi znamenitih »zelenih« odstavkov. Tukaj najdeš po cel raztežaj dolga, tudi povsem navpična mesta, kjer plezaš le po majhnih zamrznjenih šopkih, brez varovanja. Sta se vidva spopadla s kakšnim podobnim detajlom?
Midva sva naletela na kar nekaj mest, ki so bila s cepini preplezljiva le zaradi zamrznjene trave. V osmem raztežaju na primer je 15 metrov dolg, skoraj povsem gladek in previsen kot, z le nekaj šopki trave.
Ključno mesto?
Ja, ta raztežaj in en pred njim. No, tudi večina ostalih ni bistveno lažjih.
Dobrodošel še kdaj in čestitam tudi za Cerro Torre!
Hvala! Grem pa zdaj najprej na dopust.
Gregor Kresal