Gorenjski glas - Jelena Justin: Begunjščica, 2060 m - Lenuhova grapa (300 m, IV- / II - III) - Gora, ki meri dobrih dva tisoč višinskih metrov, ponudi na svoji severni strani mrežo številnih, različno zahtevnih grap. Vzpon, ki je alpinistično dejanje, zahteva tudi tovrstno znanje.
Begunjščica je razpotegnjena lepotica v Karavankah, ki se razteza od Smokuške planine na zahodu do Sv. Ane na vzhodu, na Ljubelju. Najvišji vrh Begunjščice je Veliki vrh, 2060 m, zahodni vrh, ki ga prečimo, če prihajamo z Robleka, je Srednji vrh, 1979 m, na vzhodu pa je Begunjska Vrtača s 1991 m.
Če se z Ljubeljske babe ozremo proti zahodu, proti Stolu, se pred nami najprej pokaže Begunjščica na levi strani in v ozadju, na desni strani tudi Vrtača. Med njima je idealno izhodišče za ture v karavanško visokogorje, Zelenica, kjer je odprt povsem nov, prenovljen planinski dom. Severna stran Begunjščice, skrita v skoraj večni senci, je prepletena s številnimi grapami, ki so različno zahtevne, zato v zimskih mesecih nudi številne možnosti za vzpon na vrh. Ne smemo pa pozabiti na njeno plazovitost! V spominu ljudi je še vedno zapisan brutalen plaz z Begunjščice, 11. januarja 1977, ki je bil usoden za štiri dijake in dva profesorja.
Izhodišče vzpona je mejni prehod Ljubelj. Tokrat nas pot ne bo peljala do Zelenice, temveč le do srednje postaje žičnice - do Vrtače. Ostenje, v katerem je Lenuhova grapa, je na naši levi strani, če gledamo proti Šentanskemu plazu. Ko stojimo nasproti ostenja, je Lenuhova grapa predzadnja, skrajno desna grapa levega ostenja. Prvič jo je preplezal tržiški alpinist Iztok Tomazin leta 1977. Dolga je 300 metrov, njena ocena je IV- / II - III. Grapa je dolga 300 metrov, z naklonino med 40 in 50 stopinjami. Če so razmere optimalne in je grapa dobro zalita, v smeri ni večjih težav. Če razmere niso optimalne, pa velik problem lahko predstavlja že vstopni skalni skok. Ko vstopimo v grapo in smo čez najtežji vstopni del, se le držimo grape nad seboj. Odvisno je od snežnih razmer, a pogosto je tako, da se grapa v srednjem in vršnem delu predira. Izstop iz grape je na vzhodnem vrhu Begunjščice, ki se imenuje Begunjska Vrtača, 1991 m.
Z Begunjske Vrtače sestopimo do sedla, kjer se nam z leve strani priključi običajna poletna pot na Begunjščico s Prevale čez Kalvarijo. Na naši desni je že možnost sestopa po eni od grap (mislim, da nima imena), mi pa nadaljujemo po grebenu do vrha Velikega vrha oz. glavnega in najvišjega vrha Begunjščice. Z vrha je izjemen razgled: Stol, Vrtača, Zelenjak, Palec s skalnimi roglji Na možeh. Na zahodu se vidijo Julijci s spodnjimi bohinjskimi gorami in Triglavom, proti jugu pa Dobrča, Sorško polje, Ljubljanska kotlina; jugovzhodno se razprostira Kriška gora s Tolstim vrhom, Storžič, greben Košute itd.
Najudobnejši je sestop po Šentanskem plazu, ki ne preseže naklonine nad 25 stopinj, z izjemo morda povsem na vrhu. Z vrha sestopimo po grebenu proti vzhodu. Na drugem sedlu se začne sestop po Šentanskem plazu. Kako hiter bo sestop, je odvisno od snežnih razmer, predvsem naj bo sestop varen. Šentanski plaz se konča pri srednji postaji zeleniške žičnice in od tam nas čaka še sestop do mejnega prehoda, kjer nas čaka zvesti jekleni konjiček.
Opisana tura od gornika zahteva popolno zimsko opremo, znanje pravilne uporabe, od snežnih razmer pa je odvisno, ali bomo potrebovali tudi varovanje z vrvjo. Ture se ne lotevajmo brez tovrstnih izkušenj ali spremstva vodnika ali alpinista.
Po sestopu v dolino se mi je porajalo vprašanje: zakaj ima grapa takšno ime, če pa v njej ni možnosti za lenarjenje?
Nadmorska višina: 2060 m
Višinska razlika: 1010 m, od tega 300 m plezanja
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 5 zvezdic