Franci Savenc 29.02.2012 06:27 2544 0

Železna pot

Slovenski planinski muzej vabi na odprtje razstave Gorenjskega muzeja - sledi človeka na območju vzhodnih Julijskih Alp ...

...02.2012

Gorenjski muzej
Na razstavi so predstavljene pomembnejše arheološke najdbe, ki so bile najdene na območju Pokljuke, Triglavskega pogorja, Spodnjih bohinjskih gora in Jelovice. Na spremljajočih panojih so opisane najdbe iz posameznega zgodovinskega obdobja od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka. Narejena je tudi rekonstrukcija stavbe iz 4. - 9. stoletja, katere ostanke so našli na planini Kal na Zadnjem Voglu.
Kot pravi avtorica razstave, direktorica Gorenjskega muzeja Marija Ogrin, sta bila Bohinj in Blejski kot poseljena že v najzgodnejših arheoloških obdobjih. Prve najdbe iz Blejskega kota sežejo v čas kamene dobe, na območju Bohinja pa je poselitev povezana z bogatimi ležišči železove rude, v čas starejše železne dobe. Bled in Bohinj sta bila zgodovinsko zanimiva že v 19. stoletju, ko beležimo prve znane arheološke najdbe.
Do nedavnega je veljalo splošno prepričanje, da je bil visokogorski svet vzhodnih Julijskih Alp do srednjega veka le poredkoma obljuden. Najnovejše arheološke raziskave pa so dokazale, da je človek zahajal v visokogorje že zelo zgodaj. Najstarejše sledi so stare kar 3600 let - čas bronaste dobe, odkrite so bile na platoju Lepe Komne in Vogla. Iz starejše železne dobe ni poznanih nahajališč, domnevno zaradi nastalih klimatskih sprememb. Razmah gospodarskega razcveta v rimski dobi se odraža tudi z gospodarskim izkoriščanjem v visokogorskem svetu v smislu rudarjenja in pašništva. Da je bilo v tem času prisotno pašništvo nam dokazuje bronasti zvonček z Vodenih Rup. Odkritih je bilo mnogo poselitvenih točk na Pokljuki, Komni, Spodnjih Bohinjskih gorah in Jelovici. Najbolje so raziskane planine Klek, Vogel in Pečana, ki pa so ostale tudi nepretrgoma obljudene vse do danes.
Človek je v visokogorski svet Julijskih Alp zahajal od nekdaj, sprva predvsem zaradi gospodarskih razlogov: nabiralništvo, lov, pašništvo, oglarjenje in rudarjenje. Danes v zavetju gora iščemo predvsem duhovnih vrednot, ki pa so navsezadnje tudi odraz bogate kulturne dediščine.