Kamniški občan (1994) - Dušan Novak: Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko Geološkega zavoda iz Ljubljane je letos nadaljeval z raziskovanjem zaledja pomembnejših vodnih virov v območju občine Kamnik.
Poleg občinskih so bila podlaga tem raziskavam tudi še republiška sredstva MZT-ja in MVOUP-a. Pozornost smo to pot posvetili zaledju povirja Bistrice, nadaljevali pa smo z raziskovanjem območja Velike planine.
Med drugim je bilo doslej že ugotovljeno, da se območje Kamniškega sedla – Jermanovih vrat odmaka proti izviru Savinje. Ker smo želeli dobiti nekaj podatkov o vplivu smučarskega centra na izvire ob Kamniški Bistrici, smo z barvanjem nekje v območju Kalškega grebena in Zvoha želeli ugotoviti smer odtekanja podzemeljske vode. Geološka zgradba tega območja nam je nakazovala, da se podzemeljske vode z zanesljivostjo odtekajo proti Korošici oziroma proti izviru Studenci pod Mokrico.
V letošnjem dolgem sušnem poletju pa v znanih podzemeljskih jamah ni bilo pomembnejšega pretakanja vode v količini, ki bi jo lahko obarvali, zato smo v sredini turistične sezone obarvali iztekanje iz greznice pri Koči na Kokrškem sedlu.
S pomočjo Jerajevih iz Kamniške Bistrice smo opazovali vse izvire v povirju Bistrice: Studence, Bistrico, Mali izvir. Koroško pri spodnji postaji žičnice ter občasno še izvire pri Suhadolniku ter Kočensko Belo in Rinko.
Po barvanju je bilo v gorskem svetu nekaj dni še sušno, nato pa so sledile občasne padavine, ki so dvignile nivo odtekajoče vode. Studenci so presahnili in se znova pojavili, pa zopet presušili, skratka odtočne razmere niso bile najbolj ugodne.
Zaradi tega tudi rezultati niso zanesljivi. Obarvana voda se je pojavila v Studencih in zajetju za »dvorec« ter v kontrolnih vzorcih, ki smo jih jemali na Belski Kočni, vendar v dokaj nizkih koncentracijah, kar lahko povzročijo tudi nevihte s svojo kalnostjo. Zato menimo, da bi bilo potrebno to barvanje ponoviti in to v potoku, ki teče v Jesenski jami v Kalcah ali kje drugje na območju planine Dolge njive ali Tihe doline.
Na območju Velike planine smo letos posvetili pozornost povirju Šunca. ki oskrbuje s pitno vodo Krivčevo, Smrečje in območje do Žage. S sodelovanjem Kamniškega jamarskega kluba smo obarvali potok, ki teče v globini 60 m v t.im. Breznu v Črni, v Suških pečeh. Po nekaj dneh se je močno obarvana voda pojavila v izviru Šunc, ki oskrbuje z vodo le eno stalno naseljeno hišo. Barva pa se je pojavila v koncentraciji, ki ni bila vidna s prostim očesom, tudi v nizu izvirov, od katerih je najmočnejši zajet. V bližini je še nekaj zajetij, iz katerih se oskrbujejo z vodo le posamezne hiše.
Za zajetje je bil že izdelan predlog varstvenega območja, ki pa ga bo treba na podlagi najnovejših dognanj razširiti. Vsekakor pa sedaj že vemo, da se osrednji del planote Velike in Male planine odmaka proti izviru Lučnice v Podvolovljeku, glede na vodno stanje pa se posamezni deli masiva podzemeljsko prelivajo bodisi proti Lučki Beli bodisi v druge izvire v obrobju, npr. v Krivčevo ali v Dolski potok.
Še vedno ni dovolj podatkov, da bi opredelili padavinsko zaledje za zajetje Potok v Črni.
Naslednje letošnje barvanje je bilo namenjeno raziskavi zaledja Bistrice. Takoj ko je minila poletna suša, smo pohiteli na Korošico in obarvali vodo, ki južno od Doma na Korošici izvira in tudi ponikuje. Ob isti priložnosti smo hoteli tudi dopolniti sliko odtekanja voda z Veže in s pomočjo jamarjev Šaleškega jamarskega kluba iz Topolšice obarvali vodo v jamskem sistemu Molička peč.
Na Korošici smo uporabili zeleni uranin, v Molički peči pa rdeči rodamin.
Po pričakovanju se je močno zeleno obarvana voda pojavila v izvirih ob Savinji nad Lučami, v izvirih v Podvolovljeku. pa tudi v izviru Kamniške Bistrice, v Kamniški Beli in Malem izviru med obema. Barvilo rodamin smo zasledili le v izvirih ob Savinji. Še vedno je nekaj nejasnosti glede zaledja izvirov Bistrice. Te bomo skušali raziskati v naslednjih letih.
mgr. DUŠAN NOVAK dipl ing.
Kamniški občan, 13. januar 1994