Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Roža na Kamniškem vrhu

Kamniški občan (1994) - Bojan Pollak: Nekaj znamenitosti Kamniških Alp (V.)

Velika kamnita raza na južnih travnatih pobočjih Kamniškega vrha (1259 m), nmv približno 1000 do 1150 m.
V zelena pobočja Kamniškega vrha, natančneje v pobočje med Kamniškim vrhom in Planjavo, se je vrezala svetlo siva lisa. Ta posebno izstopa, kadar nanjo po nevihti, ko je ozračje dobro oprano in vidljivost odlična, posveti sonce. Vidna je več kilometrov daleč, od Brnika, Mengeškega polja in še od drugod. Ima obliko na glavo postavljene smreke in domačini so jo poimenovali Roža, ker jih je spominjala na šopek rož. Omenja se tudi ime Slevska ali Kamniška roža.
Verjetno je nastala tako, da se je grapa začela širiti v pobočje, ker je bolj krušljiva kamnina hitreje preperevala in se zato ob dežju in po otoplitvah hitreje ločevala od osnove in se kotalila v dolino. Erozija je močna in vsako leto se višina Rože poveča za kak centimeter, tako da počasi že sega proti sedelcu med Kamniškim vrhom in Planjavo.
Od blizu Roža ne zgleda nič posebnega. Pač grapa, melišče, v katerega se stekajo stranski kraki. Ob robu pa še nekaj grmovja in borovcev, ki so preživeli požar v letu 1993. Zato pa je ta ne ravno najbolj običajen pojav toliko bolj buril ljudsko domišljijo. Izročilo pravi, da so pod njo kopah zlato, ki pa ga je bilo samo toliko, kot ga ima moštranca v stranjski cerkvi. Druga je zgodba o nastanku te naravne praske v zelena pobočja Kamniškega vrha in Planjave. Ta pravi, da jo je naredil zmaj, ki je bil v hribu. Ko je skočil iz zemlje, se je za njim ta udrla in tako je nastal kamniti plaz.
Vsa pobočja okoli Rože so še v začetku tega stoletja kosili, seno pa v rjuhah nosili ali pa s sankami vlačili v dolino. Zaradi hude strmine so morali imeti kosci na nogah krampižarje. Zato tudi senožetim nad Slevom pravijo »Ta ravne senožeti« pa je košnja po strminah popolnoma opuščena in počasi jih zarašča grmovje in gozd.

DOSTOP: Iz Stahovice skozi dolino Bistričice po cesti, lahko deloma tudi po stezi, na Slevo. Tu po stezi čez Ravne senožeti in desno v vznožje Rože. Od Sleva približno tričetrt ure. Levo od Rože po strmi poti navzgor nad Rožo v sedlo in nato lahko še skok na Kamniški vrh (s Sleva uro in pol do dve uri), ali pa po lovski stezi na drugi strani Rože navzdol in na Slevo v več možnih variantah. Čeprav pot ni preveč zahtevna, je pa lahko zaradi suhe trave hudo nevarna za zdrs. Zato je poleg primerne obutve priporočljivo spremstvo primernega vodnika. Ta je dobrodošel predvsem za tiste, ki tod še niso hodili, bi si pa radi ogledali tudi Korošaške slapove in še kaj drugega. Če hoče kdo še kaj več prebrati o Roži, naj pogleda v knjigo Petra Skobrneta »Sto naravnih znamenitosti Slovenije«, ki je izšla pri Prešernovi družbi leta 1988, ali v knjigo Dušice Kunaver »Slovenska dežela v pripovedki in podobi«, MK 1991, lahko pa prebere tudi članek Toneta Cevca »Kamniška ali Slevška roža« v Planinskem vestniku 9/1973.

B. POLLAK
Kamniški občan, 10. marec 1994
 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti