Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Delo in poti gorskih reševalcev

četrtek, 10. marec 1994, ob 15:29, Boris Štupar, ogledov: 1089

Kamniški občan (1994) - Cene Griljc: ... nadaljevanje iz prejšnje številke

Mlada Suzana je za večno ostala sama v Grdem grabnu na zahodnem pobočju Grintovca. Dvanajst dni je gorsko cvetje krasilo njen odprti grob, v grebenih nad njo pa so se stari mecesni v vetru klanjali njenemu spominu.
Srečnež je bil Marko, ker se je februarja, na severnem pobočju Brane ustavil tam, kjer se mnogi niso. Bog daj še veliko takšnih sreč. Helikopter ga je odnesel živega iz ledenega objema gore.
Tudi o teh dogodkih smo se pogovarjali v četrtek, pa o preprečevanju nesreč, o naši pripravljenosti, opremi, organiziranosti, kadrovanju mladih reševalcev in o tistih ljudeh, ki v gorah neodgovorno izzivajo svojo, našo in usodo domačih.
V minulem štiriletnem mandatu smo opravili sedemintrideset reševalnih akcij in reševali devetinšestdeset ljudi, dvaintrideset iz gondolske žičnice na Veliko planino. Kako? Reševalci so preprosto po vrvi splezali v gondolo, potem pa potnike enega za drugim spuščali po vrvi iz gondole na »mater« zemljo. Kljub bojazni so vsi morali sprejeti guganje med nebom in zemljo.

Triindvajsetim ponesrečenim smo rešili življenje, poiskali smo sedem pogrešanih in izgubljenih in sedem smo jih prinesli v dolino, ker so umrli na krajih nesreč. Bili smo le rešitelji za njihove svojce, gore pa so njihovo resnico o smrti obdržale zase.
Za reševanje je bilo porabljenih 3450 ur, za strokovno usposabljanje in kondicijske priprave pa veliko več. Pri reševanju strokovno znanje brez kondicije ni združljivo. GRS Kamnik je dobro organizirano moštvo, le opremo si še dopolnjujemo, kolikor smo s tolarji »pri sebi«. Ker smo malokdaj, vas spoštovane občane in druge prosimo, da postanete podporni člani Gorske reševalne službe Kamnik. Z dobro opremo bomo še uspešneje reševali.

Prvi smo se opremili z brezžičnimi radio zvezami, prvi smo kupili novo terensko vozilo, prvi smo se registrirali kot pravna javna služba in uspešni smo tudi zato, ker se razumemo.
Leta 1993 so bili med reševalce sprejeti naslednji člani: Tomaž Humar, Boštjan Grilje, Vilo Rifel, Janez Slokan, Genadij Štupar,
Za 25-letno delo v GRS so prejeli častne zlate znake: Dr. France Malešič, France Bauman, Tone Trobevšek. Priznanje za 35- in več letno delo v GRS pa so prejeli: Tone Kuhar, Ivo Motnikar, Cene Griljc, Tone Škarja, Pavle Šimenc, Metod Humar.
Za članstvo in priznanja vsem iskreno čestitamo.

Povedali smo nekaj o sebi in našem razmišljanju in da bomo v bodoče še dobri in še boljši, bomo pesem Jureta Koširja, v sicer malo spremenjenem besedilu, sprejeli kot geslo: »Včasih hodmo hit, nikoli pa počas!«

GRS Kamnik - Cene Griljc
Kamniški občan, 10. marec 1994
 

eXTReMe Tracker