Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kaj pa tam cveti: Kojnik in Lipnik

Arhiv G-L: Gorski vrtovi

Razgled s Kojnika na Tržaški zaliv.
 

Pogled z vrha Kojnika proti vasi Podgorje in Slavniku.
 

Na vrhu Lipnika.
 

Vrhnji del južnega pobočja Lipnika je precej strm in skalnat.
 

Kažipot ob vznožju.
 

Pomladni gozd pod Lipnikom.
 

Jadralec je naš največji metulj.
 

Jacquinov ranjak je videti še lepše na skali, okrašeni z lišaji.
 

Ilirske perunike v naravi prav nič ne zaostajajo za vrtnimi.

 

 

ponedeljek, 27. februar 2012, ob 05:30, Alenka Mihorič, ogledov: 6015

Alenka Mihorič: Na skrajnem jugu dežele samevajo griči, ki se pozno spomladi iz stepe spremenijo v čudežne cvetoče vrtove. Mnoge izmed postavnih rož od tam so posvojili tudi ljubitelji vrtov, žlahtnitelji in zbiralci rastlin.


    Na Lipnik, Golič in Kojnik nas je pred časom v svojih Gorniških potepanjih popeljal že Gorazd Gorišek, da pa v tej „slovenski preriji“ ne raste samo trava, bom skušala dokazati v tem sestavku. Opisov poti na te položne vrhove Čičarije smo bili deležni tudi v Potepanjih po Krasu in v nekaj poobjavah časopisnih člankov. Večina ljudi se na podobne lahko dostopne griče podaja v času zgodnjega pridobivanja kondicije spomladi ali celo pozimi, pozneje pa nanje pravzaprav pozabi. Mislim, da tem krajem delamo krivico, če se zmrdujemo nad skromno višino. Marsikaj zamujamo!

Tomasinijev petoprstnik
(Potentilla tomasiniana)
Relika
(Chamaecytisus sp.)
Škrlatnomodro ptičje seme
(Buglossoides purpurocaerulea)
Trokrpi javor
(Acer monspessulanum)


    Poznoaprilskega dne sem se s prijateljema podala na krožni pohod iz kraške vasice Zazid. Kmalu smo na razcepu pri železniški progi zavili levo po položni cesti. Kažipot nas je vodil proti Brežcu in Kraškemu robu. Na makadamu smo pazili, da ne pohodimo četice prelčevih gosenic, ki so se, držeč ena drugo za rep, podale preko peščene puščave. Čeprav so od človeka opredeljene kot škodljivci, ima vsaka živalca v naravi svoje mesto. Ob cesti so cveteli rumeni metuljasti cvetovi poleglih relik, opazili pa smo tudi odcvetele tommasinijeve petoprstnike, ki jih od podobnih petoprstnikov ločijo tridelni, belkasto kratkodlakavi listi. Skozi gozd smo se vzpenjali nad progo in se razveselili prvih razgledov na okolico – pred seboj smo prepoznali cerkvico sv. Kvirika, v daljavi za njo pa hrvaško Istro.

Raznobarvni grahor
(Lathyrus pannonicus)
Lasasti beluš
(Asparagus tenuifolius)
Liburnijski trpotec
(Plantago liburnica)
Navadni zlati koren
(Asphodelus albus)
Škrlatnordeča kukavica
(Orchis purpurea)


    Po stezici smo se iz gozda prebili na planotast travnat svet. Med suho travo so odcvetali gorski kosmatinci, navadni zlati koreni pa so komajda pokazali temne klase popkov. Med napredovanjem proti Kojniku skozi šope rumeno cvetočih avstrijskih gadnjakov, ki so jim družbo delale bele glavice srebrnega liburnijskega trpotca smo počasi pridobivali višino. Večinoma smo se držali poti in kmalu prispeli do čudnega temnozelenega kvadra, na katerem je pisalo: Zavetišče lovske družine Kojnik Podgorje. Strinjali smo se, da taka oblika prav nič ne polepša gozda, seveda pa bi bila gradnja čedne brunarice bistveno dražja. V redkem borovem gozdu so nas raznežili popki prvih potonik, kmalu pa tudi veliko razcvetelih gorskih narcisov.

Rumeni podraščec
(Aristolochia lutea)
Gorski narcis
(Narcissus poeticus)
Jacquinov ranjak
(Anthyllis jacquinii)
Avstrijski gadnjak
(Scorzonera austriaca)


    Prijatelja sta to območje že poznala in hvaležna sem jima, da sta me pripeljala na mesto, kjer se je skrival nekaj arov velik naravni vrt, bujno posejan s šopi zlatih korenov in potonik, ki so bili večinoma še v popkih; vmes pa so našli mesto tudi narcisi, scopolijevi grinti z rumenimi, ozkolistni pljučniki pa z živomodrimi cvetovi in še nekaj drugih rastlin. Ker smo hodili že dve uri, smo si privoščili malico s pogledom na Tržaški zaliv. Po počitku in fotografiranju lepot smo nadaljevali pot proti vrhu Kojnika. Pod vrhom me je pričakalo še eno presenečenje: gorske logarice s kimastimi, tulipanom podobnimi cvetovi prelivajočih se barv. So nekoliko manjše od močvirskih logaric in so zavarovane od leta 1976. Dospeli smo na vrh 802 m visokega hriba.

Scopolijev grint
(Senecio scopolii)
Zvezdasta kukavica
(Orchis mascula subsp. signifera)
Gorska logarica
(Fritillaria orientalis)
Gorska logarica
(Fritillaria orientalis)
Grmičasta šmarna detelja
(Coronilla emerus subsp. emeroides)


    Razgledali smo se lahko še na sever, proti Podgorju in Slavniku na drugi strani doline, sonce pa je prav lepo grelo nas, grmičke alpskega volčina in cvetoča drevesa malega jesena ter rešeljike. Tu se človek zave, da je na Krasu: razbrazdana kamnita tla in osvežujoč prepih ne puščata dvoma. Proti Goliču in Lipniku je bila pot nekoliko enolična, saj burja na tej višini še ni dopustila, da bi se pomlad razmahnila s polno močjo. Ob poti smo kljub temu opažali cvetoče tržaške svišče, srčastolistne mračice in še nekaj logaric. Popke pa so dvigale tudi zanimive nebinovke, mehkodlakave jurjevine. Tu in tam se v tem pustem svetu zazna delo pridnih rok v obliki kamnitih ograd za majhne njivice ali obore za pašne živali. Tako daleč od vasi si človek težko predstavlja kmetovanje.

Navadna potonika
(Paeonia officinalis)
Navadna potonika
(Paeonia officinalis)
Petoprstnik
(Potentilla sp.)
Mehkodlakava jurjevina
(Jurinea mollis)


    Mimo Goliča smo ob poti na Lipnik pokukali še v vrtačo ali dve. Zdelo se nam je prav nenavadno, kako znajo rastline najti zavetje pred ostrim vetrom in zmrzaljo ter pomanjkanjem vlage. Manjše in večje vrtače so zanje dobrodošlo pribežališče, kjer lahko uspevajo in se uspešno razmnožujejo. Pokazali so se prvi popki nemških in ilirskih perunik ter lepi šopi potonik. Vse te vrste rož so zavarovane, saj bi jih zaradi njihove lepote ljudje lahko iztrebili. Prispeli smo na 804 m visoki Lipnik, ki je označen s križem, na južno stran pa se njegovo pobočje prepadno spušča.

Navadni jesenček
(Dictamnus albus)
Rjavo mačje uho
(Ophris fusca)
Gorski grobeljnik
(Alyssum montanum)
Triumfettijev glavinec
(Centaurea triumfettii)
Navadni ruj
(Cotinus coggygria)


    Z vrha smo se vračali na drugo stran, po sprva strmi in skalnati planinski poti. Tu so naravni skalnjaki, kakršne bi si težko zamislil še tako sposoben vrtnar. Na prisojni strmini so najbolj izstopale ilirske perunike, jesenčki, jacquinov ranjak, francoske grebenuše, grmičasta šmarna detelja in bujno cvetoča drevesa malega jesena ter rešeljike. Vmes se najdejo tudi nekatere vrste kukavic. Občudovali smo lahko za te kraje pogostega krasotca iz sveta metuljev, jadralca. Po udobni poti smo zadovoljni 'zašpilili' naš krog. Bili smo prepričani, da se sem še vrnemo v različnih mesecih leta, da bi počasi užili čim več doslej spregledanih darov tega dela domovine. Sama pa upam, da bom lahko slikovno predstavila še kasneje cvetoče predstavnice rastlinskega kraljestva na Lipniku z okolico.

Francoska grebenuša
(Polygala nicaeensis)
Beli petoprstnik
(Potentilla alba)
Ilirska perunika
(Iris pallida subsp. illyrica)
Škrlatnordeča kukavica
(Orchis purpurea)


    Naj zaključim z mislijo, vrh Lipnika vrezano v kovinsko oznako na stebričku nad skrinjico z vpisno knjigo: „Divjina je naredila človeka, toda človek ne more narediti divjine; lahko ji samo prizanese.“ Če pomislimo na dejstvo, da je to območje dobilo bitko proti vetrnim elektrarnam, bo ta divjina lahko še lep čas ostala prvinska in – preprosto čudovita.

Alenka Mihorič

Komentiraj (1):

Tomaž Ogrin, torek, 28. februar 2012, ob 20:55

Pravzaprav moram biti hvaležen obupnim načrtom za vetrnice na Goliču, da smo z družino spoznali tudi to lepoto Slovenije. Tisto prelivanje vrhov proti hrvaški Čičariji je kot valovanje morja. Ko bi vsaj vso, našo in hrvaško Čičarijo tja do morja enkrat že zavarovali! Do Žbevnice, že na Hrvaškem, je le skok, a čez mejo.
Govorilo se je, da naj bi Hrvati načrtovali vetrnice na tistem grebenu.
Ker jih avtorica ne omenja, jih očitno ni.
Ne vem pa ali sta še dva merilna stolpa z naše strani?

A nevarnost pohlepa kapitala še ni odvrnjena, kljub takratnemu NE v Rakitovcu. Upam, da bo nova vlada dovolj trezna in ne bo dovoljevala uničevanja vrednot Slovenije za energetski ništrc, ki pa je dovolj velik za polnjenje posameznih žepov, predvsem tujcev, kar je v krizi še večja neumnost. Cena teh kilovatnih ur je hudo napihnjena, odkup države pa obvezen in subvencije na naš račun. vetrnice so črpalke za naš denar, speljan v glavnem čez mejo, saj vse proizvajajo tujci. Tako bi se vsak znal iti podjetništvo...

Ne vem, ali je velik gozdni požar že ozelenel? No, kot zanimivost tega sveta, smo od vračajočih pohodnikov dobili opozorilo, da so blizu poti videli divjo svinjo z mladiči. Potem smo bili bolj glasni...

eXTReMe Tracker