Dnevnik, 27.09.06, Vreme in ljudje – Miha Pavšek: ... Pred tedni smo na tem mestu brali o ledeniški zadušnici pod Triglavom, saj se tamkajšnji ledenik
Dnevnik, 27. septembra 2006
Priloga Prosti čas: Vreme in ljudje
Skuta – Triglav 1:0
Naše napovedi iz začetka meseca, temelječ na ljudskem vremenoznanstvu, so se pokazale za pravilne, kar je vsekakor dobrodošlo, še posebej, ko je govora o lepem vremenu. Seveda pa ni, da bi se odsihmal zanašali le na stoletno pratiko in Herschlov lunarni ključ. V vinogradih je veselo kot že dolgo ne! Poleg obilnega in sladkega pridelka gre vinogradnikom na roko še trgatveno vreme. Marsikje s trgatvijo še niso končali, na srečo pa se vsaj za ta konec tedan ni bati, da bi jo pokvarilo vreme. Prav za vikend se bo nad naše kraje iznad Iberskega polotoka razširil »anticiklonalni« greben toplega in torej spuščajočega se zraka oziroma na kratko, nadaljevalo se bo lepo jesensko vreme s kratkotrajno jutranjo meglico, svežimi dopoldnevi in kratkorokavnimi popoldnevi. Lahko bi rekli tudi, da je pred nami nov »vdor« babjega poletja, ki mu ni videti konca vsaj še do sredine prihodnjega tedna. Pa naj še kdo reče kakšno čez babe, če si upa, pa čeprav lahko uporabljamo to besedo tudi kot hvalnico. Letošnja jesenska vremenska baba je vsekakor baba in pol!
Pred tedni smo na tem mestu brali o ledeniški zadušnici pod Triglavom, saj se tamkajšnji ledenik, natančneje ledeniška krpa oziroma kar je od njega še ostalo še naprej krči in tanjša. Minuli konec tedna pa smo si ogledali še njegovega bolj zapostavljenega, a precej bolj slikovitega in zanimivega brata pod severnim ostenjem 2532 metrov visoke Skute na senčni strani Kamniško Savinjskih Alp. Sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU obiskujemo tudi ta ledenik vsako leto, natančneje že več kot 60 let, prav v času babjega poletja.Pri letošnjih meritvah minuli konec tedna sta se nam pridružila strokovnjaka Komisije za glaciologijo pri Bavarski akademiji znanosti in umetnosti iz Münchna. S seboj sta prinesla priročno in lahko prenosljivo napravo, s pomočjo katere je moč vrtati v led kar 13 metrov globoko. Namesto svedra oziroma bencina ali električne energije, poganja »vrtalko« para, ki jo pripravimo s pomočjo plina. Para prihaja po podaljšljivi in dobro izolirani cevi vse do kovinske glave na njenem koncu, kjer topi sneg, firn ali ledeniški led.
Zadnji pregled parnega »vrtalnika« pred naslednjo izmero debeline. Ledenik se senči ves dan vse od jesenskega do spomladanskega enakonočja. Foto: Miha Pavšek, arhiv GIAM ZRC SAZU
Raznovrstne snežne in ledene plasti, ki tvorijo ledenik, so posledica vsakokratnih vremenskih in snežnih razmer v minulem ledeniškem letu, natančneje v redilni in talilni dobi ledenika. Na začetku tretjega tisočletja smo s pomočjo georadarja izmerili debelino Triglavskega ledenika, ki ni nikjer presegla desetih metrov, v povprečju pa je merila štiri. Letošnje meritve na Skuti pa so pokazale, da meri povprečna debelina ledenika sedem metrov, medtem, ko se je na najglobljem mestu »parna« kovinska glava ustavila skoraj na dvanajstih metrih. Tudi po površini se je skriti ledeniški dragulj, ujetnik ostenij Skute in sosednjih vrhov od lani precej popravil (njegova površina meri spet okrog hektar), medtem, ko se je površina Triglavskega ledenika močno približala vrednosti 0,7 ha, kolikor je meril leta 2003, po doslej najbolj vročemu poletju. Tako je zdaj na dlani ugotovitev, da ledenik pod Skuto vodi pred svojim le 50 kilometrov zahodneje ležečim triglavskim tekmecem. Ali je tekme že konec, ali smo le na polčasu oziroma bo v nadaljevanju Triglavski ledenik rezultat izenačil, pa bo pokazal čas.
Miha Pavšek
Geografski inštitut AM ZRC SAZU