Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinski cvet

Josip Abram - Trentar, izbrani spisi, uredil Jožko Kragelj, Celje, Mohorjeva družba 2005

Abram Josip Trentar

Planinski cvet

Celje, Mohorjeva družba, 2005. 255 str.


Slovenski Kras je dal našemu narodu mnogo uglednih mož. Od Srečka Kosovela, Alojza Rebule in Cirila Zlobca, med starejšimi pa še škofa Antona Mahniča in Josipa Abrama. Slednji je storil veliko dobrega za ljudi v Trenti, naši najlepši gorski dolini. Jožko Kragelj je zbral in uredil nekatera njegova besedila že v dveh knjigah; prvi Moja Trenta, in to pot v Planinski svet. Z obema je postavil trajen spomenik trentarskemu Aljažu. V uvodu je urednik opisal življenje in delo Jožeta Abrama.

Josip Abram Trentar se je rodil v Štanjelu l. 1875, gimnazijo je obiskoval v Gorici in Ljubljani, kjer je končal tudi teološke študije. Kot kaplan je služboval v Bovcu in kot vikar v Trenti, kjer je obiskoval samotne kmetije in planine ter si zapisoval vse, kar so mu povedali ljudje. Srečaval se je s preprostimi ljudmi, delavci in rudarji ter jim z organizacijo raznih društev in denarnih ustanov ter na druge načine pomagal iz socialnih in finančnih težav. Ustanavljal je knjižnice in skrbel, da so tudi delovale.

Navdušil se je nad lepotami pokončnih gorskih vršacev in tako tu srečal znane trentarske gorske vodnike Tožbaraja, Špika in Moto. Tu je srečal velikega ljubitelja naših gora Juliusa Kugyja in na drugi strani Triglava Jakoba Aljaža. To, kar pomeni slednji za Julijske Alpe, pomeni Josip Abram za Trento.

Čeprav se je moral čez tri leta preseliti v Novake, ni mogel pozabiti svoje ljubljene Trente, kamor se je pogosto vračal v mislih in pisanju. Tu se je v kraljestvu Porezna, Blegoša, Ratitovca in drugod pogosto srečaval z dr. Janezom Evangelistom Krekom, kateremu je posvečena tudi večina te knjige. Spoznala sta se že med študijem, ko ga je navduševal za pesnikovanje in pisanje, tudi v Planinski vestnik. Tako je napisal tudi dramo o Zlatorogu, za katero je nekaj motivov uglasbil Vinko Vodopivec. Navduševal se je nad ukrainščino in prevajal njihovega pisatelja T. G. Ševčenka.

Službeno mesto je moral pogosto menjati od Bilj v Vipavski dolini, Bukovice, Orehovelj in Oblok nad Hudajužino, kjer je preživljal grozote 1. svetovne vojne, in končno v porušeno Sv. Lucijo in Pevmo, kjer mu je obe cerkvi poslikal Tone Kralj. Umrl je v Ljubljani l. 1938.

Besedila v knjigi, ki so posvečena spominom na ljudi, ki so pomembno vplivali na njegovo delovanje in življenje, so popestrena z dokumentarnimi črno belimi starimi fotografijami.

Ciril Velkovrh

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti