Matija Turk 06.02.2012 06:35 4642 0

Kapela Bes pod Krnom

Matija Turk: Prva svetovna vojna je na naših tleh med drugim zapustila tudi številne sakralne spomenike. Mnogim je znana edinstvena lepota in izpovednost avstro-ogrske cerkvice sv. Duha na Javorci, manj znana pa je italijanska kapela Bes pod Krnom.

Obema je skupno to, da sta bili pred dokončnim propadom rešeni zadnji trenutek. Kapela Bes stoji pod neizrazitim vrhom imenovanim Pleče (1299 m), oddaljena uro hoda od planine Kuhinja pod Krnom. Imenuje se po italijanskem stotniku Celestinu Besu, poveljniku istoimenskega posebnega planinskega bataljona, ki je doživel svoj ognjeni krst na Rombonu. Dolgo časa je prevladovalo mnenje, da so kapelo zgradili šele po 1. svetovni vojni. Danes pa na podlagi odkritih fotografij iz vojnega obdobja vemo, da je kapela stala že med vojno. Postavljena tik za robom travnate planote je bila varna pred pogledi nasprotnika. Na pobočju pod kapelo so stala vojaška bivališča, na katera spominjajo le še kamniti zidovi.

Posebnost kapele je zanimivo oblikovano in bogato okrašeno pročelje. Če le tega natančno pogledamo, bomo opazili, da se njegovi posamezni arhitekturni deli ponovijo od notranjega dela proti zunanjemu. Levo in desno od ozkega vhoda je na zunanjima stebroma upodobljen cepin, ki ga oklepata dve kratki puški, na cepin povezani z vrvjo. Med zunanjima in notranjima stebroma, ki obdajata vhod, sta dve niši, v kateri sta bili verjetno prvotno postavljeni granati. Latinski napis nad vhodom, consolatrix afflictorum, nam izda, da je bila kapela posvečena Mariji -tolažnici žalostnih. Nad napisom stoji na vrhu slepega šilastega loka, okrašenega z zvezdicami, orel z razprtimi krili, ki je v italijanski vojski še danes simbol planinskih enot – alpinov. Posamezne dele pročelja

povezujejo imitacije topovskih granat, poseben povdarek pa dajeta kapeli dve veliki betonski okrasni granati na obeh straneh šilastega zatrepa. Kapela ni velika, v njej je prostora le za nekaj ljudi. Dovolj, da je vojak, ki je semkaj prišel na oddih s Krna ali Batognice, za nekaj trenutkov našel uteho za trplenje in napore, ki jih je preživel in ki ga še čakajo.