Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Poti h goram

Poti h goram (PDF 4,3 MB)


Delo/G-L - Marjan Raztresen: Kranjske poti h goram

torek, 31. januar 2012, ob 05:28, Boris Štupar, ogledov: 1603

Planinsko društvo Kranj - Tretja kronika kranjskih planincev

Poti h goram
Tretja kronika kranjskih planincev

Urednik in avtor intervjujev: Marjan Raztresen

Oblikovanje: Medium, Edisa Muranović
Tisk: Medium Žirovnica
Izdalo in založilo: Planinsko društvo Kranj
Za založnika: mag. Franc Ekar
Fotografije: Tomo Česen, Matjaž Dolenc, Franc Ekar, Mirko Kunšič, Peter Markič, Davo Preisinger, Tone Škarja, Andrej Štremfelj, Jože Žvokelj, slika iz knjige »Sfinga«
Anteja Mahkote, arhiv PD Kranj, arhiv PS Preddvor, arhiv Franca Ekarja
Slika na naslovni strani: Dom na Kališču pod vrhom Storžiča, kranjske hišne gore
Foto: Mirko Kunšič
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 796.52 PLANINSKO društvo (Kranj) Poti h goram : tretja kronika kranjskih planincev / glavni urednik in avtor intervjujev Marjan Raztresen. - Kranj : Planinsko društvo, 2011
1. Gl. stv. nasl. 2. Raztresen, Marjan
COBISS.SI-ID: 258028288


Kazalo
Tretja kronika kranjskih planincev ... 6
Kako se je začelo ... 9
Znamenita tura Franceta Kadilnika ... 26
Kdo je bil Avgust Sušnik? ... 31
Jernej Krč ... 35
Cene Malovrh ... 37
Temeljni kamni kranjskega planinstva ... 45
Kranjske planinske koče ... 65
Markacijski odsek PD Kranj ... 135
Alpinistični odsek PD Kranj ... 141
Gorska reševalna služba ... 154
Znamenje na gori ... 176
Publikacije PD Kranj ... 182
Podzemska alpinistika ... 187
Sekcije PD Kranj ... 191
Mladinski in pionirski odsek ... 198
Planinsko vodništvo ... 205
France Jalen ... 211
Karel Bajd ... 220
Franci Ekar ...  231
Tomaž Jamnik ... 237
Nejc Zaplotnik ... 244
Marija in Andrej Štremfelj ... 252
Tomo Česen ... 259
Natalija Gros ... 266
Kranjske transverzale ... 270
Hudičev boršt ... 274
Seznam članov A PD Kranj ... 277


Tretja kronika kranjskih planincev
Poti h goram

Kranjski planinci iz predvojne Kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva in povojnega Planinskega društva Kranj so doslej izdali dva obširna zbornika ali kroniki, v katerih je – kolikor je bilo takrat pač le mogoče natančno – opisano dotedanje društveno delovanje; prvega z naslovom »Po desetih letih« so izdali leta 1909 ob deseti obletnici Kranjske podružnice SPD, drugega z naslovom »Gore v ljudeh« leta 1988 ob 90-letnici Planinskega društva Kranj.
Odtlej se je na področju planinstva, ki ga ima na skrbi PD Kranj, zgodilo marsikaj, poleg tega pa so preučevalci planinskih dogajanj in naključni najditelji našli v takih in drugačnih arhivih in zasebnih zbirkah vrsto dokumentov, ki odkrivajo marsikatero doslej malo znano ali popolnoma neznano podrobnost, pomembno za zgodovino planinstva v najširšem smislu na Kranjskem.
Publikacija, ki smo jo naslovili »Poti h goram«, predstavlja doslej manj znane in nekatere celo popolnoma neznane podatke iz zgodovine našega društva. Nekateri od malo znanih so bili sicer že objavljeni v knjigah, periodiki in dnevnem časopisju ali predstavljeni na društvenih občnih zborih in drugačnih javnih prireditvah, vendar objavljamo vsaj povzetke nekaterih od teh pisnih virov, če že ne celotnih dokumentov in spisov, da bi jih povezali z novimi, takrat še neznanimi podatki, ali pa zato, da bi jih imeli sedanji in prihodnji bralci zbrane v eni knjigi.

Planinske dejavnosti, povezane s kranjskim planinskim društvom, obravnavamo po sklopih, ki se med seboj marsikje prepletajo. Tako je, na primer, del alpinizma zajet tudi v predstavitvah posameznih posebej dejavnih in zaslužnih kranjskih planincev, alpinistov in gorskih reševalcev – in obratno, nekateri planinci so s svojimi dejanji delno opisani tudi v poglavjih o teh dejavnostih.
Dobro vemo, da niti ta kronika ne odkriva vsega doslej neznanega in izjemnega s področja kranjskega planinstva, nekatere dosedanje nejasnosti in neznanke pa nam je vendarle uspelo oteti večni pozabi. Skoraj gotovo se bo v prihodnje našlo še kaj pomembnega za zgodovino planinstva v Kranju, tudi zato, ker je med našimi planinskimi člani in simpatizerji zanesljivo kdo, ki se ljubiteljsko ukvarja z zbiranjem vsakršnih podatkov in materialnih dokazov o opravljenih planinskih dejanjih. Njega dni so nekateri te unikate skrbno čuvali, sedanja tehnika omogoča, da z njimi seznanijo še druge, ne da bi se jim bilo treba ločiti od njih. V pisarni PD Kranj torej pričakujemo vsakršne podatke o bolj ali manj slavnih planinskih podvigih, ki bodo vsekakor obogatili kranjsko planinsko faktografijo.

Želimo, da bi to knjigo vzelo v roke in jo seveda prebralo čim več naših članov, simpatizerjev in drugih, ki jih zanima planinstvo. Zato smo se kolikor je bilo le mogoče potrudili, da bi bila napisana zanimivo in ne le polna podatkov, a kljub temu vendarle verodostojno in hkrati kolikor je le mogoče pregledno. Kot je že kateri od tukaj predstavljenih planinskih velmož pisal svoj planinski dnevnik ali vodil drugačno evidenco o planinskih dejanjih, ki jih je opravil bodisi sam, bodisi skupaj s planinskimi tovariši, ali pa so jih v gorah opravili njegovi kolegi, to pa je zdaj dragocen delček društvene planinske zgodovine, tako je ali še bo kateri od bralcev nemara stopil na enako pot in otel večni pozabi košček ali kos planinske zgodovine, katere del je (bil) tudi on sam.
Kdor koli se že odloči pripraviti kroniko, katere vsaj delček je močno obarvan zgodovinsko, se tega dela loti na način, ki se mu zdi najprimernejši, čeprav za marsikaterega bralca ni nujno najboljši. Čas, ki skoraj vedno najbolj nepristransko ovrednoti delo, pokaže, v kolikšni meri je avtorjem delo uspelo in kaj je v njem ostalo uporabnega za prihodnje rodove. To seveda velja tudi za to publikacijo, ki jo daje PD Kranj v branje in ocenjevanje. Že ob praznovanju kranjskega planinskega stoletja pred več kot desetletjem je bilo sklenjeno in planinski javnosti tudi sporočeno, da bi ob tako visokem okroglem jubileju vendarle opisali in objavili svetovno primerljive in še katere druge pomembnejše podatke in dogodke iz domače planinske zgodovine, ki sodijo ob vsem drugem tudi v dediščino Kranja, Gorenjske, Slovenije in njenega gorskega zamejstva. Dobrih deset let pozneje je ta načrt naposled vendarle uresničen. Ko zdaj prelistavamo to knjigo, ki je obsežnejša, kot smo sprva pričakovali, se ob branju marsikatere strani ne moremo načuditi, v kako nemogočih razmerah so kranjski zaljubljenci v gore dosegali tako zavidanja vredne uspehe in v kakšnih razmerah je bilo občasno sploh treba živeti in delati; ob branju nekaterih strani se komajda zavedamo, na kako številnih pomembnih planinskih področjih so bili kranjski planinci prvi med prvimi v državi in celo zunaj nje, ob branju marsikatere strani pa smo nadvse ponosni na izjemna gorniška dejanja, ki so jih v svetovnem merilu dosegali člani kranjskega planinskega društva, ne da bi vedeli, kako velikanski je njihov prispevek k bogatenju slovenskega planinstva in k popularizaciji tega našega planinstva v svetu.

Najbrž je v naši publikaciji kljub marsikateri omembi še vedno premalo poudarjeno, v kolikšno podporo kranjskemu planinstvu in njegovim članom so bili in so še vedno preštevilni domači kmetje in drugi vaščani na izhodiščih tur pod gorami. V imenu kranjskih planincev smo dolžni zahvalo med drugimi Remčevim v Mačah, Agrarni skupnosti Bašelj, Suhadolnikovim in Povšnarjevim v Kokri, Makekovim na Jezerskem, Ambružarjevim s Krvavca, Karničarjevim z Babnega vrta, pa zaslužnim in prizadevnim oskrbnikom planinskih koč Rozaliji Čeferin, Ivanu Erženu, Radu Čarmanu, Jožetu Krču, Borisu Križnarju, Ivanu Likarju in Živku Drekonji, pa izjemnim delavcem pri gradnjah to vornih žičnic in drugih planinskih objektov, ki so opravljali najtežja in nevarna dela, tako Lovru Rutarju, Jožetu Kaštrunu, Janezu Alešu in Ivanu Pogačniku, in tudi Emilu Herlecu, Lojzki Trebušak, Ruši Zabret, Roži Zabret, Tončki Sušnik, Slavi Bučan, Francu Gselmanu, Cenetu Krajncu in Vladu Erženu – in še marsikoga smo, zanesljivo brez najmanjšega slabega namena, najbrž izpustili.
Mestna občina Kranj, v kateri je sedež Planinskega društva Kranj, zna vrednotiti in ceniti velika dejanja svojih v gore zagledanih občanov, o čemer priča med drugim podatek, da je dva vrhunska alpinista-člana PD Kranj v letih samostojne države Slovenije proglasila za častna meščana, dvema pa je podelila Nagrado Mestne občine Kranj.

V Kranju, septembra 2011

Mag. Franc Ekar 
Marjan Raztresen 

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker