Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Puntarska v Vršacu

Nejc Kurinčič: V petek, 27. januarja, sva z bratom Rokom opravila zimsko ponovitev Puntarske smeri

Letošnja mila zima ne ponuja pravega zimskega alpinizma, zato pa se odpirajo možnosti za zimske ponovitve sicer poletnih smeri.

Zgornje ostenje mogočnega Vršaca je že od novega leta popolnoma kopno. Ravno zato sva se odločila, da poskusiva s Puntarsko smerjo. Čeprav sva se držala načela light and fast, saj sva nameravala z vzponom opraviti v enem dnevu, je pogled na najine polne, z zimsko in letno opremo napolnjene, 40 litrske nahrbtnike obetal marsikaj drugega.

Na dostopu po Zadnjici sva se v jutranjem mraku zagledala v Beli trak. Od daleč je izgledal zabit s snegom. Že sva si obetala olajšano plezarijo po grapi do zgornjega dela Puntarske, ko sva ugotovila, da je Trak leden in ne zasnežen, midva pa brez lednih vijakov!?
Vseeno sva poskusila, a v steklenem ledu hitro obrnila in izgubila nekaj dragocenega časa.

Hitro sva krenila do vstopa Puntarske. Spodnji del je bil mestoma poledenel, poličke pokrite s snegom. Plezala sva v gojzarjih, le občasno sva zapičila cepin. V osrednjem delu sva v iskanju najlažjih prehodov krenila levo od originalne smeri in razmeroma hitro dosegla plato pod zgornjim delom.
Ker je bilo nadaljevanje še vedno zasneženo, sva vztrajala v gojzarjih. Plezalke sva obula šele na slikovitem stojišču na luski, kjer naju je - kot naročeno - obsijalo toplo sonce.

Sledil je najtežji raztežaj, zato sva odložila težke nahrbtnike.
Rok ga je suvereno prosto preplezal. Jaz sem v prvem poskusu suvereno odletel, nato pa previs mimo strehe tudi sam prosto preplezal.

Sledila je čista plezalna poezija po zajedah do izstopa skozi okno. Vrh sva dosegla z mrakom.

Med plezanjem naju je spremljala tudi misel na mladega alpinista Zorana Skrta, ki je pred 20 leti tukaj končal svojo pot in odšel v večnost. Čeprav sva premlada, da bi ga poznala, je prav, da spomin nanj še živi.

In ko je že vse kazalo na popoln dan, je trenutek nezbranosti na nočnem sestopu botoval padcu čez manjši skokec. Nedolžen padec, če le ne bi z vso težo s pokrčenim kolenom priletel na skalo. Sprva je kazalo, da jo bom odnesel brez posledic. A bolečina in oteklina sta se stopnjevali, hoja je postala nemogoča. Ko sem se po vseh štirih privlekel do Koče na Prehodavcih, nama je postalo jasno, da v dolino ne bom mogel. Nekaj časa sva se obotavljala, nato pa le poklicala na pomoč. Prespala sva v bivaku.

Naslednji dan sem se, namesto, da bi se udeležil GRS vaje na Zelenici, s helikopterjem odpeljal v dolino.

Rad bi se zahvalil vsem, ki so v reševanju sodelovali: GRS se je kot že neštetokrat odlično izkazala!

P.s.: Pregled in slikanje v lokalni bolnišnici sta k sreči izključila poškodbe skeleta in vezi; poleg otekline je v kolenu še nekaj izliva, tako da bi moralo biti po nekajdnevnem mirovanju spet normalno in neboleče gibljivo.

Nejc Kurinčič

 
Spodnji  raztežaj  


V srednjem delu

 
Stojišče na luski

 
Prečnica

 
V zgornjih zajedah

 
Izstop skozi okno

Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave

2 komentarjev na članku "Puntarska v Vršacu"

Miljko Lesjak,

Bravo za vzpon. Malo sreče je potrebno imeti tudi na sestopu.


Janko Humar,

Čestitke za odličen vzpon, očitno je strah, da se tradicija žlahtnega primorskega alpinizma ne bi nadaljevala povsem odveč...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti