Mitja Gleščič 28.01.2012 17:25 1710 0

Izlet po tržaški okolici

SPD Trst: Ko so se tržaški planinci v nedeljo, 22. januarja, zjutraj zbirali pri sv. Sergiju med ogromnimi stanovanjskimi bloki, da bi se podali na tradicionalni izlet po tržaški okolici, jim okolje ni nudilo velikih pričakovanj.

Toda komaj so premagali prvi, skromen vzpon je bilo asfalta konec. Pred njimi se je odprla čisto drugačna slika, pravo istrsko okolje. Zavili so na staro romarsko pot, speljano med oljčnimi gaji, obdano s suhim zidom iz laporja. Ta pot je nekoč povezovala Breg s Trstom, saj se je v preteklosti nadaljevala po današnji ulici Costalunga do sv. Jakoba in naprej do starih mestnih vrat v takratnem obzidanem Trstu. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je pot speljana po trasi stare rimske trgovske poti, ki je mino Zabrežca in Muhovega gradu ter preko sedla Jezero, povezovala Trst s Kraško planoto. Iz notranjosti so po njej tovorili v Trst in v ostala obmorska mesta meso, žitarice in druge pridelke, v nasprotno smer pa breško vino, olje in sol. V srednjem veku so po njej hodili romarji, namenjeni do cerkvice Matere Božje na Pečah.

V spremstvu vodiča, strokovno podkovanega domačina Davida Stolli, so pohodniki nadaljevali pot do Loga, kjer je križišče med staro in srednjeveško tovorno potjo, ki je preko Ključa povezovala Kraško planoto z Obalo. Ob izčrpni razlagi o prisotnosti človeka v Bregu od prastarih časov do danes je izletnike pot vodila proti Čelu. Pod gričem so nato zavili na staro rimsko trgovsko pot, ki vodi mimo Zaboljunca in Zabrežca. Povzpeli so se do ostankov dvorca Robide in Muhovega gradu, od koder se odpira enkraten razgled na dolino Glinščice. Po trgovski poti so se povzpeli proti Hrvatom, kjer so nad železnico še vidni veliki kamni, verjetno ostanek nekdanjega tlaka trgovske poti. Po opuščeni železniški progi so stopili se malo čez mejo in si ogledali razvaline zanimivega Draškega tabora.

Navdušeni, da jim je prijetn nedeljski sprehod nudil ne le potepanje skozi prostor in čas, ampak jim je razkril tudi pomemben del breške zgodovine, so izletniki sestopili do Botača in naprej po glavni stezi do Boljunca, kjer se je izlet zaključil. Pri tem gre posebna zahvala vodiču, ki je s strokovnostjo in ljubeznijo znal približati izletnikom domačo stvarnost in radodarno odgovarjal na številna vprašanja.

Primorski dnevnik, 26.01.2012: Planinski svet