Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Janko Mlakar - Izbrani planinski spisi, I. zvezek

Založilo Slovensko planinsko društvo, str. 288.

Dom in svet (1939) - Janko Moder: Hudomušni Janko, ki je v svojih prvih planinskih spisih v Planinskem vestniku tako skrbno skrival njihovega očeta pod pusto značko J. M., se je zdaj bralcem vseh treh spolov predstavil ne le v sliki, ampak tudi v besedi. V prvem delu svojih Izbranih spisov, ki bodo po dosedanjih napovedih obsegali tri zvezke, nam za uvod podaja svoj življenjepis. Pisatelju se pozna, da dobro ve za najnovejše zahteve dobrega življenjepisa — ne navaja namreč samo golih zunanjih dogodkov, ampak poskuša odgrniti tudi avtorjevo notranjost in njegov značaj.

Že ta uvod te spravi v dobro voljo, isto in še več pa doseže posrečen sestavek: Nekaj iz morfologije in biologije planincev, v katerem s prav svojevrstno hudomušnostjo biča napake in izrodke planincev. Tovrstne obdelave se je svoj čas lotil s precejšnjim uspehom Jakob Alešovec v svojih Ljubljanskih slikah. Reči moram, da Mlakarjeva satira prav nič ne zaostaja za Alešovčevo. Zlasti okrca planinske vriskače, dihurje, voluharje, smučarje, grabeže in gole planince, bolj prizanesljiv je navadnim planincem, planinskim plazilcem, skakačem in bolham.

Po teh uvodnih poglavjih se šele začno pravi Izbrani spisi, v katerih Mlakarjeva dovtipnost in hudomušnost za spoznanje pade, pisatelj pa vendarle vzdrži bralca s posameznimi posrečenimi domislicami prav do konca v dobri volji. Zlasti je močan pri opisovanju kake planinske družbe; takrat ne hrani s humorjem in z zabavljico nikomur ne prizanaša.
Mlakar je izbral svoje spise po »vsebini«, kot pravi sam v uvodu in opombah, ali bolje po gorskih skupinah, ki jih opisuje, in ne po časovni zapovrstnosti. V tem prvem zvezku so prišli na vrsto opisi vseh tur po domačih planinah, od tujih vrhov pa Visoke Ture in Zillertalske Alpe. Nekajkrat je moral združiti v en sestavek po več opisov iste ture, ponekod je bila potrebna občutna predelava, tako da nekateri sestavki niso več samo goli ponatisi, ampak čisto novi spisi.

Črtica »Hribolazec«, prva med vrstnicami, je opis nebogljene, a vendar pogumne hoje na Šmarno goro leta 1885 in na Stol v letu 1891. Leta 1893 je bil hudomušni Janko v odlični družbi »Prvikrat na Triglavu«, kjer so marsikatero posrečeno uganili. Na Prisojniku je bil leta 1927 s »planinskim invalidom «, poljčanskim župnikom, Lojzetom Cilenškom. Leta 1902. je z vodnikom Korobidljem oblezel »Jalovec in Razor«. V tem spisu ugotovi domače ime »Suhi plaz« za Škrlatico. Isto leto je v prijetni družbi obiskal tudi »Mangart«. Doživeto je popisana pot na »Škrbino« in »Od Bogatina do Podrte gore«. Prav posrečeni pa so sestavki pod širšim naslovom »Mesečnik v planinah«, kjer je glavni junak Mlakarjeve porednosti že omenjeni poljčanski vseved. Pod naslovom »Moje zimske ture« je opisal zlasti pot na Stol, Begunjščico in na Triglav. Zelo posrečena in duhovita je okvirna humoreska »Janko med fotografi«.
S tem pa so končani opisi poti po domačih gorah. V Visokih Turah je obiskal Grossglockner, na Sonnblicku ugotavljal, po kakšnih napevih planinci smrče, plezal na negostoljubno Hochalmspitze, se skoraj izgubil na Siesbachhornu, se slikal na Hochgallu, počival na Velikem Venedigerju in premagal celo dolgo časa neuklonljivo Dreiherrenspitze. V Zillertalskih Alpah je šel gledat meglo na Eisbruckjoch, potipat drog na Hochfeilerju, se sončit na Olperer, uganjat svoje vragolije na Schonbichlerhorn in zgubiti klobuk na Schwarzenstein.

Tako vihra Mlakar kot planinska burja po tujih planinah, nazadnje pa se vrača v svoj »tusculum« ob Bohinjskem jezeru, kjer se omehča ob misli, da je povsod lepo, da pa je vendarle doma najlepše. Pisanje je prijetno in zabavno, brez posebnih miselnih globin, povsod so ocvirki, ki te spravijo v prisrčen smeh, le opisi poti so včasih malce premegleni in razvlečeni.
Škoda pa je, da je urednik Izbranih spisov premalo pazil na slovenščino in slovnico. Vsaj seznam tiskarskih napak, ki jih je precej, naj bi pridal na koncu knjige. V prihodnje pa naj se varuje tudi takih pregreh kot so: podam se, na z listjem, izgrešim, dopadem se, z v skalo, lezti, solnce, izgledam, eden z drugim, pljučim, razločnejše, višje (namesto prislovne rabe: razločne je, više), izpodtika in podobnega.
Priložene fotografije opisanih gora so čudno meglene in blede, nobene prave lepote, izrazitosti in izdelanosti ni v njih. Mogoče je tega kriv papir. Zunanja oprema tudi ni kaj posebnega.

Janko Moder
Dom in svet, 1939, letnik 51, številka 1/2
 

Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave
Značke:
BIB novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45947

Novosti