Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Police, o te geološke ravnice!


 



Police, o te geološke ravnice;
Šebrelje in Police z Bukovega.


Police od sv. Ivana. Zadaj poliške
Krnice in Degarnik.


Cerkev Marijinega rojstva je bila
romarska cerkev za dež.


Sonce se poslavlja.

Kraj z imenom »Hudičeua cierku« (Hudičeva cerkev) se nahaja ob spodnjem toku Poličnice, južno pod Poljem in senožetjo Kompale, preden potok prične s serijo slapov padati proti dolini Idrijce. V tesni soteski, ki jo obdajajo navpične stene je slap v globokem skalnem žlebu. Tam naj bi hudič pekel grešne duše. Še danes so stene rjave in pričajo o nekdanjem "ognju".

Lehnjak bolj učeno imenujemo tudi travertin, v ljudski govorici pa apnéni máček, vapneni maček, lahkovec, apneni tuf. Je vrsta luknjičavega apnenca. Le ta se odseda na rastlinah (največkrat različni mahovi) in z njihovo pomočjo nastaja biokemična kamnina. Pri dihanju rastline izločajo CO2, ta se spoji s kalcijem iz vode in nastaja CaCO3 - apnenec. Pogoj je s kalcijem nasičena voda pri običajnih temperaturah (manj kot 30 °C). Apnenec obda dele mahov ali listov, ki kasneje zgnijejo in ostaja luknjičava kamnina z odtisi rastlin. Da proces izločanja lahko poteka, se mora voda počasi pretakati čez rastlinje in - po možnosti - sproti vsaj delno izhlapevati.


V preteklosti zelo pogosto uporabljen
gradbeni material - lehnjak.


Lutne skale.


Tako si Kazarska grapa prične
dolbsti korita.

Arhiv: Iskanje Prekmandlca

Arhiv: Potepuški ostružki

 

četrtek, 19. januar 2012, ob 05:30, Anka Rudolf, ogledov: 3839

Na sončnih policah cvetijo prvi telohi.Iskanje Prekmandlca: Palíce, Palíčnca, Kazárska grapa, Sjáunk, Dábrčk in še kaj.

Večkrat smo se že potikali po svetu levo in desno nad Idrijco med Želinom in Tolminom. Da niso tu samo, tako kot je videti, strmine in temne neprehodne pečine, zdaj že vemo. Da imamo tudi Ravne, celo Gorenje in Dolenje, pa še kakšno polico ali izravnavo sem pa tja, si tudi že predstavljamo. Tokrat nadaljujmo kar tam, kjer smo končali zadnjič, še vedno nasproti Šebrelj s stražarjem sv. Ivánom, ki tako smelo pogleduje čez rob.

Tu niso samo, tako kot je videti, strmine in temne neprehodne pečine, Police nasproti Roden. Ob narivnicah nastajajo izravnave, police in tudi obsežna polja. Police iz Šebrelj, zadaj Baške peči in črna Kojca.

Zanimiva vasica se tišči pod Krnice in Degarnik v dokaj širokem grebenu med Idrijco in Bačo. Pred njo je ploščato polje, ki se korak preden doseže šebreljskega sv. Ivana strmo prelomi proti Idrijci v dnu. Dobro zavarovan in dvakrat ograjen otok se steguje proti jugu loveč celodnevno sonce. Vzhodni in zahodni bok mu varujeta zajedi potoka Poličnica in Sjáunk, še vzhodneje in zahodneje sta Kazarska grapa in Dabrček. Med Poličnico in Kazarsko grapo je greben Na gradu, med Sjaunkom in Dabrčkom pa Krajc. Težko bi za ta prostor našli bolj zgovorno in prepričljivo ime – Police so to.

Na polju je le kozolec, nedaleč naprej kapelica in kamen počivalec (pačiuáuc), ter cerkev na zahodnem robu.

Svet Polic je vzhodni, sicer ločen izrastek Šentviške planote, ki skupaj s Cerkljansko spada v območje starejše slovenske naselitve. Znani zgodovinar Simon Rutar potrjuje, da je vsaj že v rimski dobi vodila glavna pot iz Kranjske preko Cerknega, zahodnega pobočja Kojce v Baško grapo in naprej preko Tolmina in Kobarida v Furlanijo. Po tej poti naj bi se tudi premikali Slovani v dobi selitve narodov. O vsem tem pričajo mnoge arheološke najdbe (puščične osti, osti kopja, konice katapultnih izstrelkov, svinčeni želodi, kovanci, žebljiči, bronaste sponke, ledvičasta kresila, železna bojna sekira, čebulaste fibule, ...). Urbano polško polje.Terase poliškega polja, zadaj Bevkov vrh.Navedene najnovejše najdbe potrjujejo, da je bil ta svet ob važnem prehodu naseljen najmanj v mlajši železni dobi. Vas se v pisnih virih prvič omenja leta 1275. Leta 1377 je v tolminskih urbarjih zabeleženih že 11 kmetij. Dogodkov se je v več kot dvatisočletni preteklosti nabralo kar nekaj. Verjamete, da so posode s pepelom pokojnih v Police nosili k pokopu celo iz Bohinja? To je bila takrat ena redkih cerkev daleč naokrog. Obstoječa Marijinega rojstva gotovo ne, je pa tu bil obredni prostor neke druge vere. Tudi o tem se je prelilo že mnogo črnila. Najdbe nam potrjujejo mnoge domneve, še veliko pa jih čaka nekje spodaj. Nikjer, čeprav z ustnim izročilom zelo bogat konec, še nisem naletela na toliko pripovedk bajeslovnega značaja, tudi iz predkrščanske dobe. Sreča je, da je veliko teh mitoloških zgodb danes že zapisanih. Prvi pisec je bil seveda Simon Rutar.
Vse hiše so stisnjene k hribu, da polju vzamejo čim manj prostora.Poliška posebnost - slamnati zatrep štale.K nastanku vasi je pripomogel rodoviten svet izravnave. Vse hiše so stisnjene k hribu, da polju vzamejo čim manj prostora. Čezenj pelje zvijugana pot. Ob njej je le kozolec, nedaleč naprej kapelica in kamen počivalec (pačiuáuc), ter na zahodnem robu polja cerkev. Zanimiva je v tem, da je njen zvonik ločen od cerkvene ladje in krase jo freske Jerneja iz Loke, stare skoraj pol tisočletja. Šele leta 1979 z ostalim svetom povezana s cesto (zadnja na Cerkljanskem), je vas v številčnosti prebivalcev doživljala že boljše čase.

Tako je bilo nekoč in je tudi danes.Desno kamen pačíuauc z izdolbeno poličko za zadnjo plat in malo višjo za oporo košu.

Vendar so enako kot vas sama, njena zgodovina in njene bajke, zanimive njene naravne posebnosti. Zame seveda grape kraj nje. Višje pod Degarnikom izvira Poličnica. Potok ima pet zelo lepih slapov ter kar nekaj visokih šumov. Kaj pa hoče drugega, ko mu nekako na pol poti zmanjka tal pod nogami, nima druge izbire, kot da pada, drsi, preskakuje, dela tolmune in šume ter po skoraj dveh kilometrih skoči Idrijci v objem.
 Kapelica, kamen pačiuauc, poliška cerkev in zadaj sv. Ivan v Šebreljah. Na pačiuauc je namesto koša Tinka naslonila le nahrbtnik.Z malo plezalske spretnosti si lahko vse te umetnine ogledate od blizu. Ob sami strugi se povzpnemo od Idrijce čez, na pogled neprehodne poliške stene. V tesni so pravi podnebni in vegetacijski pogoji ter prava kemijska sestava vode za nastanek lehnjakovih slapov. Ko se nad stenami svet nekoliko izravna, lahko stopimo na polico in v vas, lahko pa se po stari cesti v desno spustimo v naslednjo enako zanimivo in lepo grapo.
Od te, vzhodne Kazarske grape jo loči greben z imenom Stari grad. Zlato tele naj bi bilo zakopano tam nekje. Tudi soseda je glede na svet v katerega je vpeta, spet polna slapov. Izvira pod prevalom med vasema Bukovo in Gorskim Vrhom, imenovanim Žrelo. Žrelu se imamo zahvaliti, da v naš konec nikakor niso uspeli prodreti Turki. Tam, tik pred ciljem, so se jim udrli konji, požiralo jih je močvirje in kdor se je uspel, se je rešil nazaj v Baško grapo, ne da bi videl kaj je na naši strani.

Ob slapu Poličnice nastajajo lehnjakove tvorbe. Ob sami strugi se povzpnemo od Idrijce čez, na pogled neprehodne poliške stene. Kazarska grapa se prebije iz svojih korit. Skozi prava skalna vrata izstopimo iz grape.

Vode Kazarske grape tudi vseskozi skakljajo v večjih in manjših slapovih med Policami in grebenom Roden. V spodnjem delu pa si je pod Lutnimi skalami izjedla prava korita. Kakih dvesto metrov jih je, mogoče ne tako globokih kot Sočinih, a enako čudovitih, predvsem pa skritih. Ob Kazarski grapi in njenih pritokih pa je lehnjak še pogostejši in bogatejši. Skozi prava skalna vrata izstopimo na ravnico preko katere se voda izteče, enako kot sosednja Poličnica, le par metrov vzhodneje, v Idrijco.

Dobro zavarovan in dvakrat ograjen otok se steguje proti jugu loveč celodnevno sonce.

Neveščim v plezanju, in graparjenju obisk vodotokov brez vodnika zares odsvetujem. Police lahko obiščete tudi poMedvojni pozdrav iz Polic s še skoraj golim Krajcem. (Arhiv fototeka Cerkljanskega muzeja) kakšni »spodobnejši« poti, mogoče kar po cesti z Reke, najprikladneje s kolesom. Lepa stara kolovozna pot pa nas tja gor pripelje tudi iz zaselka Laze ob Idrijci. Le-ta predstavlja priključek starega Šentviško-Cerkljanskega »cestnega križa«, ki se iz Polic čez Dabrčk nadaljuje čez Šentviško planoto v Baško grapo. Njegova glavna veja pa je že v davni preteklosti povezovala Kranjsko in Furlanijo. In telohi že cvetijo v bregu.

Anka Vončina
 

eXTReMe Tracker