Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

"Zbirališče vešč in coprnic" nad znamenitim jezerom

petek, 6. januar 2012, ob 05:29, Boris Kumer, ogledov: 1457

Dnevnik, Kjer tišina šepeta - Mitja Košir: Dvoje znamenitosti je povezanih z njo. Ena, svetovno znana in cenjena med naravoslovci vseh vrst, in druga, doma v bogatem izročilu bajk in pravljic, obe pa v zvezi s slovitim imenom polihistorja, barona Janeza Vajkarda Valvasorja.

S popisom zapletenega delovanja presihajočega Cerkniškega jezera je Valvasor zaslovel v znanstvenem občestvu takratne Evrope in si prislužil članstvo v angleški Kraljevi družbi (The Royal Society) iz Londona.

S svojim opisom v ljudski domišljiji zraslega zbirališča vešč in coprnic, ki so menda sem v temnih nočeh po zraku, na metlah, poletavale s Kleka v hrvaškem Gorskem kotarju, pa je v Slavi vojvodine Kranjske postavil gori nad Cerknico in Coprniški jami tik pod njenim vrhom dostojen narodopisni spomenik, ki mu literarne vrednosti, in ta je pri Slavi najpomembnejša, ne more odreči še tako tehtno védenje o tej in še o marsikateri drugi Valvasorjevi zablodi, za katere je bilo krivo njegovo slabo razumevanje domačega, kranjskega jezika.

Njeno razprostranjeno sleme ima komaj kaj tiste vzvišene gorske podobe, kakršna je dana nekaj metrov nižjemu in bolj na sever postavljenemu Krimu. Pravzaprav je Slivnica (1114 m) razpotegnjena gorska grba z neizrazitim vrhom, ki se na severu, nad Begunjami, zlije v širne gozdove Menišije, raztezajoče se vse tja do Rakitne in Krima, na vzhodu pa se valoviti boki naše gore umirijo na Blokah, na planoti, kjer ima poleg množice vasic in zaselkov največ besede z občinskim žezlom oplemeniteno središče z Velikimi Blokami in Novo vasjo. Na jugu je seveda prvovrstno podnožje naše gore Cerkniško polje s svojim vsakršnih naravnih sprememb sposobnim in zmožnim jezerom, z njegovimi otoki in skrivnostnim Rakovim Škocjanom na zahodu ter Križno jamo na vzhodu. Onstran tega presihajočega polja se dolga gozdna veriga Javornikov brez kakršnega koli ozira dvigne Slivnici nad glavo in se končno na vzhodu spogleda z najvišjimi vrhovi slovenskega dinarskega sredogorja.

"Starka zima" že gospodari

Čeprav je vse to res, Slivnici vendarle ostaja neizpodbitno prvenstvo. Ni ga namreč vrha tod okrog, ki bi tistega, ki se potrudi sem gor, tako obogatil s prelestnostjo vsakršnih razgledov. Ker Cerkniško in sosednje Planinsko polje s svojima ravnicama razprostirata obzorja daleč naokrog, je s Slivnice tudi kaj videti. Čeprav se nam na severu pogled potopi v temine širnih gozdov okrog Krima in Mokrca, pa nam na zahodu seže vse do najvišjih, vladarskih gradov Julijcev, povsem blizu iznad mogočne temne gmote gozdov okrog Hrušice sega globoko na zahod kot mogočen ladijski kljun Nanosova Pleša s svojimi strmimi skalnimi obronki, na jugu pa izza gozdnih brezkončnosti in nepreglednosti Javornikov pogleduje notranjski gorski prvak Snežnik.

Na Slivnico, kjer nas tik pod vrhom pozdravi gostoljubno planinsko domovanje, pripelje veliko vsakršnih poti, čeprav tiste po cesti, z avtom, tukaj ne omenjamo, ker sodi v kakšen drug opis. Sem se vzpnejo označene poti z Blok in iz Martinjaka ob Cerkniškem jezeru, sem pripelje tudi dolga pot s Krima in prek Rakitne ter iz Begunj prek Brezja, prav gotovo najbolj priporočljiva in pokrajinsko najlepša pa je pot iz središča Cerknice strmo na Gradišče in potem po dolgem razglednem slemenu na Debeli vrh in od tam do koče in bližnjega vrha takoj nad njo. Te dni v visokih gorah (končno že) gospodari "starka zima" in z njo vsakršne neprijetnosti in nevarnosti, zato skromnejšim gorniškim dušam lahko tudi coprniška Slivnica ponudi marsikatero doživetij polno zadovoljstvo in veselje.


Dobro je vedeti

Tam zgoraj, tik pod vrhom, stoji Dom na Slivnici (1075 m), prav do njega pa iz Cerknice, Grahovega in z Blok pripelje makadamska cesta, ki pa ni v naši domeni. Vse označene in neoznačene poti in stezice so povsem lahke, le sem ter tja nekoliko strme, težave pa nastopijo samo v novem, globokem snegu. Sicer pa je o tem, kako na Slivnico, napisanega veliko v raznovrstnih planinskih in turističnih publikacijah, vendar naj posebej omenim knjigo Andreja Stritarja Izleti po ljubljanski okolici (Sidarta, 2000), poglejte pa tudi na zemljevid Notranjski Kras 1:50.000.


Mitja Košir

eXTReMe Tracker