Delo, Kultura - Marjan Raztresen: Izid tretje kronike Najpomembnejši dogodki, ki so kranjskemu društvu in njegovim »udom« dvigali veljavo
Planinstvo v najširšem pomenu besede – od hoje po gorah do plezanja po prepadnih stenah – ni le osvajanje nekoristnega sveta, ampak že od nekdaj za marsikoga tudi kulturno dejanje: vedno je bilo tesno povezano s književnim in likovnim upodabljanjem romantičnih pokrajin. Planinska literatura je obsežen in bogat del slovenske književnosti.
Te dni je ta mozaik dopolnila skoraj tristo strani debela knjiga Poti h goram, tretja kronika kranjskih planincev; prva je izšla leta 1909 ob društveni desetletnici, druga leta 1988 ob njegovi devetdesetletnici, sedanja po več kot 110-letnem delovanju predvojne Kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva in povojnega Planinskega društva Kranj. V njej so predstavljene društvene dejavnosti, večinoma v reportažni obliki, najpomembnejši dogodki, ki so društvu in njegovim »udom« dvigali veljavo, in z intervjuji društveni člani, prepoznavni mojstri gorniških dejavnosti.
V Preddvoru in Šenčurju pri Kranju je bil sredi 19. stoletja dušni pastir Simon Robič, znameniti jamar in naravoslovec, ki je celo pred znanimi »planinskimi piparji« v pisani besedi premišljeval o ustanovitvi Slovenskega planinskega društva, do česar je prišlo več kot desetletje pozneje. Njegov sodobnik je bil znameniti planinec France Kadilnik, ki je leta 1866 med službovanjem v Kranju za Bleiweisove Novice napisal članek Izhod na Triglav, za tiste čase atraktivno reportažo o hoji na najvišjo slovensko goro. Leta 1882 je v Österreichische Touristenzeitung izšel članek Augusta Suschnika, ki je to zimo v komaj dobrem tednu opravil prva zimska vzpona na Triglav in Grintovec in bil poleg tega še na Stolu. Njegova istovetnost je pojasnjena šele v kroniki Poti h goram: to je bil v Kranju rojeni Avgust Sušnik.
Še veliko znamenitih planincev je Kranjčanov: Cene Malovrh in Beno Anderwald sta še z dvema alpinistoma leta 1939 prva pozimi preplezala Severno steno Triglava, dolgoletni urednik Planinskega vestnika Josip Tominšek je dobil prve gorniške izkušnje med službovanjem na kranjski gimnaziji, »ud« kranjske planinske organizacije je bil med kaplanovanjem na Svetem Joštu nad Kranjem pisatelj Fran Saleški Finžgar.
Vrhunska kranjska alpinista sta Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj, prva Slovenca, ki sta stala na vrhu Mount Everesta, drugi nekaj let pozneje še enkrat z ženo Marijo – bila sta prvi zakonski par na svetu, ki je bil skupaj na vrhu te gore. Tomo Česen, alpinist za prihodnje čase, kot so ga imenovali po svetu, ko je sam preplezal južno steno osemtisočaka Lhotseja, je prav tako Kranjčan ...
Marjan Raztresen.