Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

V gorskem raju Bernine

ponedeljek, 22. februar 1932, ob 17:28, Boris Štupar, ogledov: 1402

Jutro - ponedeljska izdaja: V četrtek zvečer ob 20 uri je v dvorani Delavske zbornice predaval znameniti alpinist, predavatelj in fotograt Koranek o Bernini gorski skupini Retijskih Alp, ki se razprostirajo med švicarskim kantonom Graubündenom in zgornjo Italijo.

Odkril nam je s svojimi sijajnimi skioptičnimi slikami čudovit gorski svet, ki v Evropi bržkone zlepa nima para z Montresine krasnega gorskega kraja ob vznožju berninskih snežnikov kjer se hoteli vrste drag za drugim je Koranek odšel lansko zimo v Bernino, kjer se je mudil polne tri mesece, drugič pa je šel tja poleti kjer je prebil 21 dni.
S krepko besedo osoljeno z živim humorjem je naslikal tamkajšnje vremenske razmere v zelo slabi luči Tako je pozimi imel za časa trimesečnega bivanja v Bernini samo sedem tednov slabo vreme, snežilo ni dalj kakor 14 dni nepretrgoma, preostala dva tedna pa se sonce tudi ni nehalo kujati. —
Po vsem tem bi človek mislil, da mora biti vreme poleti prav sijajno. A gospod Koranek je spet z malce hudomušnim izrazom povedal da je v 21 poletnih dneh bilo samo 18 deževnih in viharnih. Človeka je pri teh tako skromno povedanih opazkah o vremenu nehote malo streslo. Vendar nam je g. Koranek pričel odkrivati kakor da je nas hotel malo prestrašiti vse lepši planinski sve t in povsem razumljivo je, da navdušenega alpinista zlasti pa človeka kakor je gospod Koranek – rojenega fotografa, ki ima nenavaden smisel za prirodno lepoto ob pogledu na Berninske vrhove celo tako vreme ne more zadržati v dolini.

Bernina, ki jo deli Murettopas v zahodno in vzhodno skupino, je s svojimi vrhovi izrazit'o visoko pogorje. Zahodna skupina se ponaša z Distgrazio (3675 m) vzhodna skupina pa s Piz Bernino (4052 metrov) Pa tudi drug vrhovi niso dosti nižji od teh dveh. Tako je Monte Scalina visok 3328 m, Piz Zupo 3999 m Piz Rosegg 3943 m, Cima di Castello 3402 m in Piz Palu 3912 m. Povsod prevladuje granit. Zanimivo, da je Bernina poleti bolj zasnežena kakor pozimi. V tem je tudi vzrok tako izredno slabih vremenskih razmer poleti. Pogosto ni videti drugega kakor velikanske gore snega, na kateri je le tu pa tam vidna rahla siva lisa skalne strmine. Jasno je da morajo biti te višine ob tolikih množinah padavin nenavadne bogate z ledeniki. Tako so na severni strani berninskih vrhov kjer nimajo hudih strmin izraziti dolinski ledeniki, na južni strani pa kjer so stene vrhov zelo strme pa so pobočni ledeniki Na severni strani je najbolj znan 9 km dolgi ledenik Rosteratach, ki je tudi največji v berninski alpski skupini. Znani so potem še Tschierva in Rosegg ter ledenik Piz Paluja, najlepše gore v Retijskih Alpah, ki je bila tudi za g. Koraneka najbolj privlačna (poleg Piz Bernine).

Najbolj zanimiv del predavanja je nedvomno bilo prikazovanje smučarske tehnike. Nekaj povsem novega za naše smučarje je bilo, da si smučar v teh berniniskih višinah priveže na smuči dereze, da z visokih pobočij ne strmoglavi v globino in da se v globokem snegu ne udira ali pa da prepogosto ne seda na zadnjo plat — in — hočeš nočeš — uporabi — po zatrdilu g. Koraneka — to zadnjo plat za prirodno zavoro. Vendar pa se lahko utegne pripetiti, da se ta mehki del človeškega telesa kljub svoji tako dobri funkciji na pobočjih — kaj slabo počuti ...
O vsem tem b' bilo treba posebne strokovne študije. Prav tako o popolni turistovski opremi, ki je potrebna za visoke gore in o negi obraza, ki mu mraz utegne zelo škodovati. O vsem tem je g. Koranek povedal sicer marsikaj zanimivega — vendar je delo naših planincev, da s temi pridobitvami nemškega alpinista izpopolnijo našo kolikor toliko še v povojih se nahajajočo alpinistiko.

Zelo zanimiv je bil tudi drugi del predavanja. Za marsikoga bolj kakor prvi. Zakaj gospod Koranek se je proti koncu izkazal kot sijajen humorist — prav tako kakor pred tednom dni Hans Ertl in še prej dr. Julius Kugy. Zdi se da mora biti alpinistu humor precej potrebna stvar v kritičnih trenutkih sredi skal. Pa bržkone takrat ni humorist! ... Ampak potem ko je vsega hudega konec, je tako prijetno kramljati i n svoja doživetja tako malo po čeplinovsko soliti.
Poleti ko je g Koranek šel v Bernino v družbi treh dam in dveh svojih učencev, je doživel marsikatero veselo. Na vsak način je moral biti prizor za bogove, ko se je v družbi dam in tovarišev spustil v sklenjeni vrsti v dolino po zadnji plati. K vznožju so po mehkem snegu pridrveli, držeč drug drugega okrog pasu v enajstih minutah — celi —. Navzgor pa so potreboval polne 3 ure on pol. Damam je bila ta vožnja baje tako hudo všeč, da bi bile šle najraje takoj spet na vrh — in ... To je bilo menda na Piz Paluju
Gospod Koranek je zaključil - svoje predavanje s kratko sliko življenja po gorskih kočah. Občinstvo ga je nagradilo z iskreno hvaležnostjo.

Jutro - ponedeljska izdaja, 22. februar 1932
 

eXTReMe Tracker