Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kovačnikovke (Loniceraceae)

Arhiv G-L: Gorski vrtovi

Plodovi puhastolistnega kosteničevja so vabljivi, a zelo strupeni.

Črno kosteničevje je dobilo ime po črnih  jagodah

Planinsko kosteničevje ima sosednji jagodi zrasli v en plod.

Plodovi modrega kosteničevja so užitni.

Kovačnikovi plodovi v listni skledici.

četrtek, 29. december 2011, ob 05:30, Alenka Mihorič, ogledov: 6958

Gorski vrtovi: Grmovnice so pomemben del življenjskega prostora živih bitij. Lahko pa tudi lepo cvetijo.



Med grmovjem se skrivajo mnoge živali, od jelenjadi do glodalcev in ptičev. Pozimi, ko listja ni več, marsikateri grm s svojimi plodovi rešuje ptice pred lakoto.

V družini kovačnikovk (Loniceraceae) sta poleg kosteničevja le še severna linejevka (Linnaea borealis)Linejevka ima pri nas svoje najjužnejše nahajališče. Sicer domuje na hladnem severu Evrope., majhen plazeč polgrmiček, ki je pri nas zelo redek, ter ponekod podivjan okrasni grm bela pamela (Symphoricarpos albus); njegove značilne bele plodove največkrat opazimo pozimi v parkih.

Kosteničevja srečujemo od nižine do pasu ruševja v gorah. Pri nas rastoče grmovnice so strupene, nekatere tuje vrste pa gojijo, saj imajo užitne plodove. Tak primer je varieteta modrega kosteničevja,  sibirsko kosteničevje ali sibirska borovnica (Lonicera caerulea var. kamtschatica).

Malo pobližje si oglejmo rod kosteničevja.
Kako ločimo kosteničevje od drugih grmovnic? Listi so celi, razvrščeni nasprotno, včasih medsebojno povezani. Petštevni cvetovi so somerni, venec je dvousten, dolg 8-50 mm. Plod je rdeča, črna ali modra jagoda.

Puhastolistno kosteničevje
(Lonicera xylosteum)
Puhastolistno kosteničevje je lahko tudi okrasen grm. V naravi ni redek.En do dva in pol metrski grm raste v redkih listnatih in mešanih gozdovih od nižine do subalpinskega pasu. Poganjki (veje) so šibasti in se ne vzpenjajo. Listi so širokoeliptični, po obeh straneh gosto kratkodlakavi. Po dva bela ali rumena cvetova sta na skupnem kratkem peclju, ki raste iz zalistja. Plodnici sosednjih cvetov sta zrasli samo pri dnu. Dvoustnati cvet je do 15 mm dolg. Grm cveti od maja do junija. Plod je rdeča jagoda, ki ni zrasla s sosednjo na istem peclju, čeprav je včasih tako videti. Med vsemi vrstami kosteničevja veljajo za najbolj strupene, za otroke celo smrtno strupene. Vsebujejo še neraziskano grenčino, glikolalkaloide in saponine. To vrsto kosteničevja najdemo po vsej Sloveniji, le na severovzhodnem koncu le izjemoma.

Črno kosteničevje (Lonicera nigra)
Črno kosteničevje: najbolj beli cvetovi in najbolj črni plodovi.Na to vrsto bomo naleteli precej redkeje kot zgoraj opisano. Grm ima nasprotne liste, ki so na zgornji strani goli, le na spodnji strani so po žilah nekoliko dlakavi. So podolgovato eliptični. Po dva cvetova na nekaj centimetrov dolgem peclju in sta bele ali svetlordeče barve. Plod sta črni jagodi. Grm raste v senčnih gozdovih od nižine do subalpinskega pasu v Alpah, Dinaridih in predalpskem območju. Cveti od maja do julija. V zdravilstvu ga uporabljajo proti živčni napetosti. Zaužitje surovih grenkih jagod povzroči slabost, bruhanje in drisko.

Planinsko kosteničevje (Lonicera alpigena)
Temnordeča barva cvetov planinskega kosteničevja nas očara, čeprav cvetovi niso veliki. Do dva metra visok grm z lepimi celorobimi golimi listi ima ravno tako v zalistju cvetne peclje, precej daljše od cvetov, ki so temnejše rdeče barve. Sosednja cvetova imata zrasli plodnici, tako da nastane iz njiju ena dvojna, bleščeče rdeča jagoda. Grm raste v gozdovih in na vlažnejših mestih med grmovjem ali ruševjem od nižine do subalpinskega pasu. Cveti od maja do julija. Užitnost plodov ni znana, zato se uživanju raje izogibajmo.

Modro kosteničevje (Lonicera caerulea)
Modro kosteničevje ima rado odprt prostor nad seboj.Nekoliko nižji grm je pri nas precej redek, med ruševjem in v iglastih gozdovih ga lahko ponekod opazimo v montanskem in subalpinskem pasu vseh naših gorstev. Majhni, skorajda zvezdasti cvetovi so rumenkasto-beli in na zelo kratkih pecljih v zalistju. Cvetijo junija in julija. Listi so podolgovato jajčasti, gladki in sivkastozeleni. Jagoda je modra in povoščena, precej podolgovato-valjasta. Spominja na borovnice. Sibirskega sorodnika tudi gojijo za prehrano. Nisem zasledila podatkov, da bi ljudje pri nas nabirali modro kosteničevje. Žal cvetov še nisem ujela v objektiv, lahko pa si jih ogledate na spletu.

Kovačnik (Lonicera caprifolium)
Kovačnik je pri nas najpogostejši predstavnik svoje družine. Je tudi najlepši?Med kosteničevjem najdemo tudi ovijalko, ki si do svetlobe pomaga s trdnejšimi grmi, največkrat na obronkih gozdov. Je pri nas najpogostejša kovačnikovka. Od ostalih jo zlahka ločimo po paroma zraslih listih, ki na koncu poganjkov tvorijo skoraj okroglo ploskev. Ta 'pladenjček' je ovršni list sedečemu socvetju, sestavljenemu največkrat iz šestih cvetov. Venec je dolg 3-5 cm, kremno rumene do rožnate barve. Cvetovi tvorijo glavičasto socvetje v navideznem vretencu dveh 'nadstropij' na vršičkih vej. Listi so eliptični ali narobejajčasti in goli ali le po žilah redkodlakavi. Cveti maja do junija. Plodovi so oranžne jagode. Tudi teh ne priporočam za uživanje. Sicer rastlino uporabljajo v ljudskem zdravilstvu kot diuretik, za čiščenje krvi, pri revmatizmu, za povečanje znojenja, izkašljevanja sluzi, kot sredstvo za bruhanje, za odvajanje plinov iz telesa; zunanje celjenje pri kožnih vnetjih, čirih in pri izpadanju las.

V primorju najdemo kovačniku podobno etrursko kosteničevje (Lonicera etrusca). Na domovih pa ljudje gojijo več sorodnih vrst vzpenjalk, največkrat vrtnarskih hibridov. Seveda, ko imajo pa tako lepe in zanimive cvetove prelivajočih se barv.

Cvetovi od blizu:

Medeni cvetovi spomladi privabijo veliko čmrljev in drugih žuželk. Pri dvojnemu cvetu črnega kosteničevja se vidi, da sta plodnici zrasli le pri dnu, ob peclju. Karminasto rdeči cvetovi planinskega kosteničevja. Kovačnikovo socvetje, posamezen cvet meri do pet cm.
 Puhastolistno kosteničevje  Črno kosteničevje  Planinsko kosteničevje  Kovačnik

 
Pa čim bolj z rožami postlano novo leto 2012 vam želim!

Alenka Mihorič


Literatura:
 
- Martinčič, A.,  2007 (uredn.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Aichele, D., Golte-Bechtle, M., 2004: Kaj neki tu cveti?, Založba Narava, Kranj.
- Petauer, T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
 

eXTReMe Tracker