Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Jože Dobnik

  nov/dec 2011
Visok jubilej upokojenca Pošte Slovenije

 

 

sreda, 28. december 2011, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 1747

Poštni razgledi, Iz naših vrst - Bruno Fras: ... velik planinec in izjemen človek, je v septembru proslavil visok življenjski jubilej – dopolnil je 90 let svojega bogatega življenja.

Rojen v Sevnici, a večino svojega življenja je Jože preživel v Ljubljani (tam prebiva tudi sedaj), sicer pa v Šoštanju, kjer je pred šestimi desetletji vodil okrajno pošto, in po drugih štajerskih krajih. Med okupacijo je bil izgnan v nekdanjo NDH.

Ob Poštarskem domu pod Plešivcem Že kot gimnazijec v Mariboru se je spoprijateljil s hribi in gorami. Kot pravi, je za to zaslužen predvsem njegov profesor Ivan Šumljak – Šumljak je, kot je mnogim znano, ''oče'' slovenske planinske transverzale št. 1, danes ji pravimo Slovenska planinska pot, ki poteka od Maribora do Ankarana -, ki je dijake vodil na pohode po Pohorju in drugih okoliških hribih in jih spoznaval z lepotami narave. Tako ni čudno, da se je Jože že zelo mlad včlanil v planinsko društvo. Deloval je v Šoštanju in pozneje vrsto let v Ljubljani, kjer se je včlanil v PD PTT Ljubljana (danes PD Pošte in Telekoma). Tam so mu hitro zaupali vodstveno funkcijo in to društvo je vodil več kot dve desetletji. Nadvse uspešno, zato ni čudno, da so ga v društvu pozneje imenovali za častnega predsednika. Navzlic zahtevnim dolžnostim, ki jih je opravljal kot vodilni delavec v Združenem PTT-podjetju Slovenije, se je razdajal tudi za planinstvo. Vrsto let je deloval tudi v Planinski zvezi Slovenije, med drugim več let kot tajnik (tri mandate) in dvakrat kot podpredsednik; že vrsto let je tudi eden od častnih članov Planinske zveze Slovenije.

Konec leta 1981 se je upokojil, a svojemu društvu, PD Pošte in Telekoma Ljubljana, je ostal zvest do današnjih dni. Neumorno je nadaljeval s publicistično dejavnostjo in se je tudi še naprej trudil za razvoj planinstva v Pošti in Telekomu ter poglabljanje prijateljskih odnosov med članicami in člani vseh treh planinskih društev PT v Sloveniji. Kot zelo spoštovana avtoriteta je bil dobrodošel na vsaki večji planinski prireditvi in njegova pomoč je bila vselej dobrodošla, saj ima zelo bogate izkušnje na marsikaterem področju.

Planinci našega jubilanta gotovo dobro poznamo po njegovem publicističnem delovanju. Pripravil in uredil je vrsto planinskih priročnikov in knjig. Ob ustanovitvi ''poštarske'' transverzale leta 1969, pri čemer je tudi dejavno sodeloval, je pripravil Vodnik po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije. Tej prvi (začasni) izdaji so sledile še tri z naslovom Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije, ki so upoštevale spremembe trase in podatkov (1980, 1997 in 2006). Zatem je uredil Vodnik po planinskih postojankah v  Sloveniji (1989), knjiga je izšla z naklado 10 tisoč izvodov, za njo pa so prišle še štiri, seveda popravljene in dopolnjene (1991, 1994, 1998 in 2007; povzetek je bil pred leti izdan v angleškem, nemškem, italijanskem, hrvaškem in češkem jeziku). Leta 1993 je izšel planinski vodnik Razširjena slovenska planinska pot, v letih 1994 in 1998 pa dve izdaji Slovenske planinske poti.

Bil je tudi soavtor knjige Stoletje v gorah (1992), za katero je napisal poglavje o gradnji planinskih koč. Z uredniškim in avtorskim delom je prispeval levji delež k petim jubilejnim zbornikom poštnega in Telekomovega (PTT) planinskega društva Ljubljana. Potopisne, spominske in informativne članke je objavljal v Planinskem vestniku, različnih poštnih glasilih, Delavski enotnosti, Delu, Dnevniku, Večeru in drugod. Je avtor scenarija in besedila ter skoraj tristo fotografij za videokaseto o Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije (2001). Kot svetovalec je pred leti sodeloval pri snemanju TV-filma o slovenskih gorah in še bi lahko naštevali. Zanj je značilno, da se vsakega dela loti natančno in zelo sistematično; ko pripravlja planinski priročnik (knjigo), celotno traso pred tem tudi najmanj enkrat prehodi in si s pomočjo diktafona zabeleži vse značilnosti. To podkrepi tudi s številnimi fotografijam in diapozitivi. Njegova zbirka posnetkov in člankov je ogromna in vse je natančno urejeno in dokumentirano s potrebnimi zabeležkami. Del te dragocene zbirke je pred letom odstopil Slovenskemu planinskemu muzeju.

Jože je pred nedavnim izdal tudi zanimivo avtobiografijo z naslovom Moja pot.

Za svoje bogato delo v planinski organizaciji je Jože Dobnik dobil tudi več visokih priznanj in odličij. A predvsem mu želimo, da bi mu zdravje služilo še vrsto let, da bo lahko še marsikaj ustvaril in s trdnim korakom obiskoval hribe, ki mu veliko pomenijo.

Bruno Fras
upokojenec Pošte Slovenije

eXTReMe Tracker