Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Dr . Julij Kugy umrl

sreda, 9. februar 1944, ob 21:59, Boris Štupar, ogledov: 1380

Jutro (1944): V Trstu je umrl v častitljivi starosti 86 let priznani alpinist dr. Julij Kugy, ki je bil dobro znan in priljubljen tudi v Ljubljani.

S svojim mojstrskim delom »Aus dem Leben eines Bergsteigers«, ki ga je izdala Planinska Matica leta 1937. v prevodu M. M. Debelakove. si je pridobil v slovenskih alpinističnih krogih obilo navdušenih častilcev, saj je posvetil prelepe strani našim planinam in naučil mnoge naše alpiniste opazovati in ceniti lepoto Julijskh Alp.
Ko ga je leta 1932. povabil klub »Skala« na predavanje v Ljubljani, ga je slovenski tisk pozdravil s toplimi besedami priznanja in občudovanja.

Julij Kugy se je rodil 19. julija 1858 v Trstu. Njegov oče. po rodu Korošec, je bil zelo premožen lastnik velikega podjetja. Tako je lahko omogočil sinu neskrbno življenje, ki ga je posvečal študiju in zlasti še plemenitemu zanimanju za planinsko prirodo. Že v srednji šoli se je mnogo bavil z botaniko. Baumbachova pesnitev »Zlatorog« v kateri so pesniško zaživele pravljične skrivnost in lepote Julijskih Alp ga je navdušila za to gorovje, pa ga je pozneje spoznal do podrobnosti kakor le malokdo.
Dr. Kugy se je mnogo bavil tudi z glasbo. Sploh je bil človek mehke, rahločutne duše, navdušen za vse kar ga je moglo ogreti z lepoto. Zaradi tega mu vzponi na gorske vrhove niso bili samo športno dejanje, marveč so pomenili stopnjevanje njegovih estetskih užitkov. Zato je tudi dajal svojim številnim alpinističnim člankom in spisom poleg zanesljivega znanja toliko poezije. Poleg uvodoma omenjene knjige se je zelo priljubila dr. Kugyjeva avtobiografska knjiga »Arbeit- Musik - Berge Ein Leben« v katerem je dal bralcem bilanco svojega tedaj že dolgega življenja, Njegovo najnovejše prav tako memoarsko delo »Aus vergengener Zeit« je že v tisku v Gradcu in izide torej posthumno
Dr. Julij Kugy je bil častni član Nemškega alpskega društva. Njegovo delo pa je zapustilo lepo sled ne le v nemškem, marveč tudi v slovenskem alpinističnem slovstvu, ki mu je bil spodbujevalec in vzornik. — Slava njegovemu spominu!

Jutro, 9. februar 1944
 

eXTReMe Tracker