Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Dr. Julius Kugy: Fünf Jahrhunderte Triglav

petek, 18. februar 1938, ob 21:29, Boris Štupar, ogledov: 1792

Slovenec - Kulturni obzornik: ... Graz, Leykam Verlag. 1938, str. 378. 48. prilog v bakrotisku.

Svetovno znani alpinistični pisatelj in največji oboževalec Julijskih Alp dr. J. Кugу (nečak slovenskega pesnika Jovana Koseskega), ki je napisal svoja znana dela »Aus dem Leben eines bergsteigers« (izšlo letos v slovenskem prevodu pri Planinski Matici), »Arbeit. Musik, Berge — ein Leben«, »Die Julischen Alpen im Bilde« ter »Anton Oizinger — ein Bergführer leben«, je zdaj izdal pri svoji založbi v Gradcu obširno in monumentalno delo »Fünf Jahrhunderte Triglav. Ni to monografično delo enega samega pisatelja, temveč dr. Kugy je to knjigo zamislil kot veličastno antologijo najpomembnejših del o kralju slovenskih Alp ter obenem zakladnico vsega napora pri odkrivanju triglavskega kraljestva.

Za spoznanje in razumevanje Triglava nikakor ni dovolj, da samo stopiš na njegov vrh, s tem ga spoznaš samo površno in zunanje. Triglav terja več, to ve vsak, ki se mu bliža z odprtim srcem in koprnečo dušo. On ni samo lep, velik in ponosen vrh, temveč je celo kraljestvo, čudovito kraljestvo lepote in čudežev, da, še veliko več: je prestol boga, je znamenje, obdano s spoštljivo ljubeznijo, ki nikdar ne ugasne, je svetel simbol. Za slovenski narod je Triglav sveta gora. Bolj, veliko bolj kot druge planine raste v božanstvo in mnogo bolj kot druge gore sega v postajanje našega sveta ter kaže daleč nazaj v večnost. Kdor tako pojmuje našo najvišjo goro, ki so ji Slovenci v daljnih časih nadeli ime po bogu Triglavu, kdor je s tako spoštljivostjo navezan na lepoto triglavskega kraljestva, kakor naš veliki prijatelj Kugy. Le tak more s tako ljubeznijo pristopiti k največjemu slavospevu nanj, kar jih je bilo kdaj napisanih na to našo nacionalno goro, k izdaji Tako monumentalnega dela. Kakor je pričujoča »zgodovina« našega Triglava.
Osemdesetletnik dr. Kugy odpira s to knjigo vnovič vsemu alpinističnemu svetu vrata v Triglavsko kraljestvo, ne vrata, naravnost triumfalen vhod, za kar mu moramo biti iz dna srca hvaležni.

»Pet sto let Triglava« je naslovil dr. Kugy to antologijo in postavil na uvodno mesto razpravo vladnega svetnika Gestirnerja iz Gradca o imenu Triglava, ki ga je zasledil napisanega že v letu 1452 kot »Terglou«. In tako se je samo slovensk imenoval v vseh stoletjih, dasi je v XIX. Stoletju dialektično obliko zamenjal za gramatično »Triglav«.
Dr. Kugy razpravlja nadalje o opisu Julijskih Alp pri Valvasorju (1689), ki za čuda nikjer ne imenuje Triglava, ki ga ni poznal. Nato sledi Kugyjev opis prvih turistov, ki so prišli na vrh Triglava, predvsem L Willonitzerja in botanika Hacqeta (1777), ki so osvojili vrh devet let pred Mont Blancom! V četrtem poglavju opisuje Kugy nadalje ture na Triglav do leta 1848, ki jih je propagiral tudi baron Zois, med njimi Žerovnikovo, Vodnikovo (1795), dalje Staničevo (1808), Bosiovo (1822), Tuškovo itd., kar ilustrira pisatelj v nadaljnjih poglavjih s ponatisi potopisov Staniča (iz l. 1808), Jacomini-Holzapfla Waasena (iz leta 1822) Rosthorna (1828) in Hermannsthala (1831). In zopet opisuje Kugy nadaljnje osvajanje triglavskega vrha v naslednjih letih, ko je po prvih začetkih iz bohinjske strani sledilo nadaljevanje od savske in trentarske, kjer si je veliko zaslug pridobil Kugy sam (prva pot na vrh l. 1875), pa prav do zadnjih l. 1906. ko so Nemci osvojili severno triglavsko steno. Lepi so spomini na njegovo prvo pot, ki zdaj — 80 letnemu starčku — iztrgajo lirične vzdihe po mladosti, ko je kot sedmošolec in 17 letni prvič stopil na vrh očaka Julijskih Alp, ki ga je za vedno priklenil nase. Nato priobčuje tudi svoj mladostni opis te ture (iz 1. 1875), pa tudi druge opise začetnikov triglavskih planincev: čudovito lep opis Angležev Giluerta in Churchila (1861 do 1864). dalje Hovarda (1869) in Welterja (1872).

Pogled v novi čas odpira Abramov opis triglavskega pravljičnega sveta ki ga z lepo prijateljsko besedo uvede Kugy sam, spominjajo se nemške pesnitve »Zlatoroga« R. Baumbacha, ki ga je prevedel v slovenščino Funtek, v italijanščino pa A. Tribelli. S to črtico je predstavljen Triglav na koncu prejšnjega stoletja, ko je v svoji romantiki dosegel svetovni sloves kot najbolj poetična gora v Alpah.
Novo epoho v triglavski turistiki predstavlja dr. König, ki je prvi odkril pot čez severno steno, ki jo opisuje v 15. poglavju dr. Kaltenegger, kakor tudi vse nadaljnje nemške in slovenske uspehe v zadnjem četrtstoletju do Gorenjske poti Čopa, Potočnika in Tominška ter Skalaške in drugih. Prvo osvajanje stene opisuje inž. Rein (1906), nadaljnje pa dr. Potočnik (1928) v opisu »Gorenjske poti«, ki ga Kugy šteje med »najuspelejše opise v slovenski alpinistiki«. Debelakova sodeluje z opisom nesreče iz 1. 1927 pod naslovom »Kameradi«, dogodek s Triglava priobčuje tudi Prusik (Triglavkante) iz l. 1929, nakar sledi Kugyjev opis Triglava iz 1. 1925 in opis Italijana Chersija o Triglavu od trentarske strani. Zaključuje pa te doneske pismo svetovnega turista Angleža Longstaffa, ki v najvišjih superlativih hvali triglavsko pogorje, pišoč, da »hrepeni zopet videli to pogorje bolj kakor druge alpske pokrajine, bolj kakor železni Kavkaz ali Himalajo ali gore v Kanadi ali Aljaski, bolj celo kakor nepopisno nežno rumeno luč nizko stoječega sonca na fantastičnih vrhovih v arktičnih krajih!« O Triglavu pa še posebej pravi, da ga posebno z občudovanjem navdaja, ker ga obkrožajo take pravljice in legende, kakor noben drug vrh v Alpah ter ga delajo za brata Olimpa!

Po vsej tej vsebini, ki sem jo hladno podal, vidimo, da dr. Kugyjeva najnovejša knjiga predstavlja vso zgodovino Triglava, zasleduje korak za korakom, kako so se človeške stopnje bližale temu svetemu očaku, da ga osvoje in pripravijo dostopnega vsem ljubiteljem prirode. Kdor hoče spoznati Triglav — in kdor ga resnično ljubi, ga bo želel objeli v vsej poltisočletni zgodovini! — bo segel po tej edinstveni knjigi, ki so jo naši slovenski gori posvetili lepoto občudujoči tujci, ki pa so postali našim srcem dragi in naši, kakor je naš Triglav njihov in to zgodovino borbe za Triglav in njegove lepote spremljajo podobe najrazličnejših fotografov (18), ki kažejo Triglav v vsej njegovi veličastni in kraljevski lepoti. Resnično: takega slavospeva naš Triglav še ni bil deležen. — Dr. Kugy ga je ovenčal z vso ljubeznijo svojega srca in pritegnil k tenu slavospevu vse, ki ga ljubijo kakor on, ta največji glasnik lepot Julijskih Alp in strastni častilec Triglava! Naša sveta dolžnost do Triglava in do dela dr. Kugyja je, da to veličastno knjigo čim prej dostojno prevedemo v jezik triglavske domovine ter da jo med knjigami, ki opisujejo lepoto naše slovenske domovine, postavimo na prvo mesto!

Td
Slovenec, 18. februar 1938
 

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker