Večer, 09.04.2004 - Glorija Marinovič: Vetrnic za razliko od malih HE doma niti tehnološko niti proizvodno ne obvladamo - Dobički bodo šli predvsem tujim prodajalcem tehnologije in investitorjem
Zveza nevladnih organizacij ministru Kopaču predala peticijo proti vetrnim elektrarnam
Za koga bomo žrtvovali Volovjo reber?
Vetrnic za razliko od malih HE doma niti tehnološko niti proizvodno ne obvladamo - Dobički bodo šli predvsem tujim prodajalcem tehnologije in investitorjem
Minister Janez Kopač je včeraj iz rok Koalicije nevladnih in strokovnih organizacij prejel prvih 2400 podpisov Peticije proti postavitvi vetrnih elektrarn na Volovji rebri, v načrtovanem snežniškem regijskem parku. Podpise bodo zbirali tudi v naslednjih tednih. Predlog občinskega načrta, v katerem so načrtovane vetrne elektrarne, je občina Ilirska Bistrica poslala Ministrstvu za okolje in prostor in vladi RS.
"Volovja reber je kompleks visokokraških gorskih grebenov izstopajočega naravovarstvenega pomena in izjemne krajinske lepote," piše v peticiji. "Zaradi vseh naštetih kvalitet bo ob vstopu v Evropsko unijo območje postalo del mednarodne mreže zavarovanih območij Natura 2000. V državnih planih je predvidena vključitev območja v regijski park Snežnik, predlagano pa je tudi za ekološko pomembno območje (EPO) po zakonu o ohranjanju narave."
Po obrazložitvah strokovnjakov za ohranjanje naravne dediščine je na tem območju nekaj deset rastlinskih vrst, kategoriziranih na rdeči seznam; gorski narcis in gorska logarica, ki rasteta tukaj, sta na seznamu strogo zavarovanih rastlinskih vrst tudi po Bernski konvenciji. Volovska reber je v območju predlaganega posebnega območja varstva za ptice (SPA) Snežnik - Pivka. Strokovnjaki DOPPS se bojijo uničujočega vpliva na redke populacije planinskega orla, beloglavega jastreba in orla kačarja, saj primeri iz Španije kažejo, da vrteče se vetrnice ubijajo velike ujede. Volovja reber je tudi pomembna lokacija za ohranjanje vseh treh velikih zveri - medveda, volka in risa.
Posegu pa ne nasprotujejo samo nevladne organizacije; negativno naravovarstveno mnenje k načrtu je izdal Zavod RS za varstvo narave, Agencija RS za okolje pa ugotavlja, da je predlagani občinski načrt v nasprotju z državnim.
Tako vetrnice kot peticija nevladnih organizacij za ohranitev Volovske rebri prihajata v imenu zaščite narave. Se splača žrtvovati Kras, ker je "izraba vetrne energija čista", kot je dejal komercialni direktor Elektra Primorske, ki bi električno energijo prodajala. Kaj o tem meni dr. Miha G. Tomšič, strokovnjak za področje energetike: "Kar spomnimo se za nazaj. Jedrska elektrarna je leta 1965 pomenila vrhunec navdušenja; čez nekaj let bo elektrika tako poceni, da se ne bo splačalo kupovati števcev, je bilo slišati. Danes lahko opazujemo navdušenje nad vetrom. Da ne bo bo pomote - vetrna elektrarna je čudovit dosežek, a treba je odgovoriti na vprašanja kdaj, kje, koliko in čemu. Kaj so dejstva? Cena "vetrne" elektrike je višja kot denimo pri malih hidroelektrarnah, kakovost elektrike, ki jo proizvajajo vetrnice, pa nižja. Mi smo tisti, ki bomo plačevali višjo ceno elektrike - pri tem pa okolja, Krasa konkretno, ne bomo ohranjevali, ampak degradirali. Vidite v tem smisel?"
Da debate o vetrnicah tečejo na občinsko-podjetniški ravni, je prav gotovo zanimivo dejstvo; na državni ravni odgovora o tem, ali jih v resnici potrebujemo, nekako ne dočakamo. Še manj o tem, ali jih ne bi bilo bolje postaviti na mestih, ki so že tako ali tako okoljsko degradirana - z industrijo, avtocestami, daljnovodi... Vetrnic za razliko od malih HE doma niti tehnološko niti proizvodno ne obvladamo - iz tega naslova ne bo prispevka k domačemu znanju. Dobički bodo šli predvsem tujim prodajalcem tehnologije in investitorjem - v primeru Volovje rebri naj bi se župan Ilirske Bistrice dogovarjal s španskimi partnerji. Investitorji pa so lahko javna energetska podjetja - ki bodo najverjetneje v kratkem privatizirana. Za koga bomo pravzaprav žrtvovali kulturno krajino?
Čas pa neusmiljeno beži in vetrnice na Volovji rebri bi morale biti "potrjene" še pred 1. majem, ko bo Slovenija morala razglasiti območja Natura 2000 in bodo veljala druga merila. Koliko je resnice v ugibanjih, da hoče minister Kopač do takrat spraviti projekt pod streho.
Glorija Marinovič
Komentira: Tomaž
(Ura: 9.4.2004 8:09:15 - IP: 217.72.68.80 - Domena: vo80-68.dial-up.volja.net)
Dodatnega branja o VE je še mnogo.
http://www.gore-