Večer, 08.04.2004, NGiL – Urška Šprogar: Naravovarstveniki v Avstriji so ta teden protestirali proti prometu čez Alpe tako, da so od ponedeljka do srede zaprli gorske prelaze
Glas vpijočega v naravi
Naravovarstveniki v Avstriji so ta teden protestirali proti prometu čez Alpe tako, da so od ponedeljka do srede zaprli gorske prelaze. Dejstvo, da je samo v avstrijskih Alpah preko dva tisoč kilometrov asfaltiranih cest, je dovolj velik razlog, da se opozori odgovorne, da je s politiko izgradnje cest nekaj narobe. Februarja so prebivalci Badgasteina protestirali proti načrtom za izgradnjo dodatnih smučišč. Kako so bili uspešni, ni mogoče izvedeti, da pa je na vseh najimenitnejših avstrijskih smučiščih od Dorfgasteina, Badhofgasteina, Badgasteina in Sportgasteina velika gneča gondol, vzpenjač, sedežnic, vlečnic in smučišč, pove reklama, s katero privabljajo na tisoče smučarjev iz cele Evrope. Seveda smo bili med njimi tudi Slovenci, saj je smučanje na imenitno pripravljenih pistah in vožnja na hitrih, novih napravah neznanski užitek.
Toda ob tem se zanemarja narava. Da je zagotovljena varnost, so na vsaki strmini, ki ima večji naklon in kjer so možne lavine, montirali posebne palice, povezane z žicami in s signalnimi napravami, z opozorilnimi rumenimi žarometi ter s sirenami. Je tako, kot da se voziš v koridorju visoke napetostne napeljave. Pa kaj, si rečeš, saj smo prišli smučat, narava nas ne zanima. Razliko opazimo šele, če gremo smučat na Vogel, kjer so vse naprave, razen gondole, grozovito počasne, sedežnice škripajo in nekatere zaskočijo, da komaj prilezeš dol. Vlečnice so na koncih polomljene, da padeš, če se ne držiš dovolj, krogci te ščipajo v zadnjo plat pa še neznansko počasni so! Ampak narava - da dol padeš. Tišina, da se težko navadiš nanjo, pogledi na zasnežene vrhove so božanski. Smučanje po celcu s Šije je omamno in zapeljivo. Naj me ščipa in naj se počasi vozim, samo, za božjo voljo, naj se ne najde kapital, ki bo tukaj naredil avstrijsko smučarsko perfekcijo.
Toda ne kaže nam dobro. Bojim se Kopača in njemu podobnih ministrov. Pri najboljši volji ne najdem stvari, ki bi jo naredili v dobro narave. Že dobrih deset let službe varstva narave pišejo in govorijo, da moramo ob vstopu v Evropo zaščititi in spremeniti v parke najmanj 30 odstotkov Slovenije, sedaj ima samo 8 odstotkov slovenskega ozemlja ta status. Na naša vprašanja ministru smo dobili jalove odgovore. Minister, ki bi moral ustanavljati in razglašati nove parke, pa kar naprej daje soglasja za posege v prostor, ki zmanjšujejo možnost, da bi lahko razglasili posemezno območje za naravni park. Pohorje, sotočje Mure in Drave, kočevski gozd, Barje, Bloke, Idrijca... čakajo! Inšpekcije za črne gradnje slabo delajo in popuščajo črnograditeljem. Samo za projekt (sporne) tako imenovane pohorske panoramske ceste je prometno ministrstvo plačalo deset milijonov tolarjev, niso iskali soglasij lastnikov in baje so to naredili na zahtevo županov, ti pa to zanikajo. Na ministrstvu so tudi zanikali, da bi bil kdorkoli povezan s Športnim centrom Pohorje.
Res, da se včasih tem uničevalcem narave kaj zalomi, vendar premalokrat! Sedaj je upravna enota Radlje dala v presojo in zahtevala ponovno gradbeno dovoljenje za akumulacijsko jezero pri Ribniški koči na Pohorju. Ko so Pohorci, letos februarja, na okrogli mizi v Lovrencu vprašali Kopača, zakaj dovoljuje tako uničevanje narave na Ribniškem Pohorju, jim je hladnokrvno povedal: "Sami ste krivi, dokler nimate zavarovanega parka, se pač lahko tako dela."
Trenutno tudi Forum za Dravo in Muro opozarja na neprimerno in celo škodljivo obnašanje Republike Slovenije na mejnih rekah Dravi in Muri. Organizacije in posamezniki že štiri leta pisno seznanjajo okoljsko ministrstvo z enostranskimi ukrepi hrvaškega vodnega gospodarstva, pa tudi ministrstvo za zunanje zadeve in tožilstvo. Odziva ni. S posegi na mejni Dravi - med Ormožem in Središčem ob Dravi - je hrvaško vodno gospodarstvo s sekanjem poplavnih gozdov, premeščanjem in postavljanjem mejnikov ter z desetinami koridorjev za uravnave fizično prodrlo že kilometer globoko na ozemlje Republike Slovenije.
Ob prezentaciji parka Kamniško-Savinjske Alpe - Karavanke je nekdo predstavnike mariborskega naravovarstva vprašal, zakaj delo pri projektu regijskega parka Pohorje miruje, njihov prvi mož je takole rekel: "Čakamo na 1. maj, potem pa bomo nadaljevali prizadevanja tudi za ohranitev Pohorja." Slovenci pa bomo lahko protestirali skupaj z Avstrijci.
Urška Šprogar