Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Svišč ali po domače encijan – drugi del

Gorski vrtovi: Svišči z majhnimi cvetovi so pravi draguljčki v travi. Pravijo jim tudi svedrci ali zaspančki. Vsi so modre barve, razen albinov.


Ker je vrst v rodu sviščev veliko, sem si jih drznila razdeliti v dve skupini glede na velikost cvetov, kar seveda ni botanična delitev. Prejšnji sestavek je govoril o velikocvetnih sviščih, ki so bolj opazni. Mednje bi lahko šteli tudi navzkrižnolistni svišč, ki ima kar visoka stebla in cvetove razporejene podobno kot panonski svišč. Vendar so cvetovi drobni, zato jih predstavljam tukaj. Edini med našimi svišči ima štirištevne cvetove, vsi ostali so petštevni.


Navzkrižnolistni svišč (Gentiana cruciata)
Na gorskih pašnikih lahko pogosto vidimo navzkrižnolistni svišč.Ima zvonaste cvetove, nakopičene v ovršnem socvetju, poleg njih pa še nekaj cvetov v zalistjih po močnem steblu, predvsem v zgornjem delu. Steblo je visoko 20-40 cm. Cvet ima štiri modre krpe, ki se širijo nad zelenkasto cvetno cevjo. Sedeči listi so suličasti in dolgi do 8 cm, po steblu so nameščeni navzkrižno, od tod tudi ime svišča, in delno objemajo steblo. Raste na kamnitih travnikih in pašnikih v gorskem pasu po vsej Sloveniji. Cveti julija in avgusta. Korenina navzkrižnolistnega svišča je uporabna v zdravilstvu kot nadomestek korenine pravega rumenega košutnika. Rastlina je razširjena po večini evropskih držav, razen Portugalske in Skandinavije; raste tudi v zahodni Aziji.

Spomladanski svišč (Gentiana verna)
Spomladanski svišč raste od nižin do visokogorja.Je trajnica in ima poleg cvetočih tudi jalove poganjke. Pritlični listi so v izraziti rozeti. Najdaljši listi rozete so približno dvakrat daljši od stebelnih listov. Teh je malo. Venec ima ozko cev in pladnjasto razširjene krpe, dolg je do 30 mm. Čaša je robata in ima vzdolžna krilca. Pri nas rasteta dve podvrsti.
Spomladanski svišč (G. verna subsp. verna) ima čašna krilca široka 1-2 mm. Listi rozete so suličasti ali eliptični. Raste po travnikih po vsej Sloveniji razen na severovzhodu od nižine do visokogorskega pasu. Tržaški svišč ima širša čašna krilca od spomladanskega svišča.
Tržaški svišč
(G. verna subsp. tergestina) pa ima čašna krilca široka 2-4 mm, listi rozete pa so ozkosuličasti. Raste od nižine do gorskega pasu na območju dinaridov, na predalpskem, preddinarskem in submediteranskem področju. Zemljepisno to pomeni jugozahodno Slovenijo in Zasavje.


Okroglolistni svišč
(Gentiana favratii)
Okroglolistni svišč je precej redek prebivalec visokogorja.V Julijcih, pa še tam redko, poleti najdemo mali svišč, ki ima liste rozete večinoma tope, narobejajčaste ali skoraj okrogle oblike. Najdaljši listi rozete so tako dolgi ali le malo daljši od stebelnih listov. Najvišji stebelni listi so razločno odmaknjeni od čaše (?). Venec je podoben kot pri spomladanskem ali nizkem svišču. Raste na kamnitih ali gruščnatih tratah in snežnih dolinicah v visokogorskem pasu.

Nizki svišč (Gentiana pumila)
Malo rožico zlahka zamenjamo s podobnim spomladanskim sviščem.Večinoma nad gozdno mejo cvetoči svišč bomo videli cveteti od julija do septembra; ni ga težko zamenjati s spomladanskim sviščem. Je nizka, v majhnih rušicah rastoča trajnica, visoka do 6 cm. Pritlični listi so črtalasto suličasti, po robu papilozni, priostreni. Steblo ima 1-3 pare majhnih ozkih listov. Čašni zobci so črtalasto suličasti, koničasti, venec je cevasto pladnjast, dolg do 30 mm, ima dolgo venčno cev, razprostrti roglji pa so temno modri. Venčna cev je malo temnejša (MFS navaja svetlejšo). Raste na snežnih tleh, kjer je sneg nedavno skopnel – v planinah je to navadno sredi poletja – in sicer na apnenčasti podlagi. Nahajališča so v Vzhodnih Alpah, redko tudi v Apeninih. Pri nas raste v Julijcih, redkeje v Karavankah in Kamniško-savinjskih Alpah.

Triglavski svišč (Gentiana terglouensis)
Triglavski svišč ima prekrasen zvezdast cvet živo modre barve.Tudi ta svišč je čistokrven visokogorec, raste le nad gozdno mejo od Dolomitov do Kamniških Alp. Cveti julija in avgusta. Kot trajnica raste v majhnih rušicah. Ima debele, jajčasto suličaste pritlične liste, ki se pri vrhu zožijo v hrustančasto konico. Po robovih so papilozni. Sicer ne tvorijo prave rožice, so pa zelo zgoščeni in se prekrivajo kot strešniki. Cevasta čaša ima suličaste zobce, venec pa je cevasto pladnjast, dolg do 30 mm. Venčna cev je ozka, med razprostrtimi roglji pa so kot pri ostalih 'svedrcih' kratki pokončni belo-modri priveski. Našli ga bomo na apnenčasti podlagi na kamnitih traviščih in med gruščem, pogosto med čvrstim šašjem v Julijcih, redkeje v Karavankah in Kamniških Alpah.

Snežni svišč (Gentiana nivalis)
Snežni svišč, fotografiran na Vrtači v Karavankah.Nežno enoletnico lahko od podobnih sviščev ločimo po manjših cvetovih, dolgih do 15 mm, ki imajo belkasto venčno cev s temnimi vzdolžnimi črtami. Stebla so lahko visoka do 15 cm in rahlo razvejana, s po več cvetovi. Rastlina nima necvetočih poganjkov. Pritlični listi so zgoščeni v rožico, so jajčasti ali eliptični in imajo topo konico. Robovi so tudi pri tem svišču papilozni. Robata čaša je cevasta in se prilega venčni cevi in ima temne, skoraj črne vzdolžne robove, ki se končajo na čašnih zobcih. Rastišča so na apnenčastih pašnikih in kamnitih traviščih od 1600 do 2400 m visoko. Ta vrsta je precej pogostejša od zgoraj opisanih, doma je v gorovjih severne, srednje in južne Evrope, na Mali Aziji in v vzhodni Severni Ameriki.

Trebušasti svišč (Gentiana utriculosa)
Pogled od blizu razkrije, da trebušček tvorijo čašna krilca.Že ime nam razkrije njegovo, za prepoznavanje bistveno lastnost: čaša izgleda odebeljena, čeprav pogled od blizu tega ne potrdi, saj ni napihnjena, ampak ima samo široka krilca. Cvetovi (razprostrte krpe) so manjši kot pri drugih sviščih, a živo modre barve. Rastlina je enoletnica in nima jalovih poganjkov. Steblo je razvejano, iz zalistja majhnih suličastih stebelnih listov poganjajo cvetni peclji. Krilca na čaši so spodaj zaokrožena, zgoraj pa se zožijo v ozke roglje tik pod pladnjasto razširjenim delom venca. Cveti od maja do avgusta, suhe 'trebušaste' čaše pa lahko opazimo še pozno v jesen. Trebušasti svišč lahko najdemo raztreseno po vsej Sloveniji razen na severovzhodu, glede nadmorske višine ni izbirčen.

Kaj je lepšega kot sprehod po gorskem travniku, posejanem z živomodrimi cvetki?

Alenka Mihorič


Literatura:
 
- Martinčič, A.,  2007 (uredn.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Wraber, T., 2006.: 2 × sto alpskih rastlin na Slovenskem, Prešernova družba d.d., Ljubljana.
- Petauer, T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Moggi, G., 1990 (reprint): The Macdonald Encyclopedia of Alpine Flowers, Macdonald&Co (Publishers) Ltd, London.
 

Arhiv G-L: Gorski vrtovi 


Navzkrižnolistni svišč ima največ cvetov na vrhu stebla.


Albin spomladanskega svišča z Mangrtskega sedla.


V Zasavju so poljane tržaškega svišča, družbo mu dela rdeč žanjevec.


Nizki svišč lahko najdemo na Prehodavcih.


Triglavski svišč s krnskega pogorja.


Snežni svišč raste na krajih, kjer dolgo leži sneg.


Značilno razrasel trebušasti svišč, viden na Snežniku.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti