Večer, 08.04.2004, NGiL – Urška Šprogar: Slovenija in Avstrija pripravljata enotni regijski park - Mariborski Zavod za varstvo narave o upravljanju narave v krajinskem parku Topla
Predstavitev idejne zasnove projekta naravni park Karavank in Kamniških Alp
Skupni krajinski park
Slovenija in Avstrija pripravljata enotni regijski park - Mariborski Zavod za varstvo narave o upravljanju narave v krajinskem parku Topla
V četrtek, 1. aprila, je bila v Krajinskem parku Topla na domačiji Fajmut delavnica za ohranitev narave. Tematiko o razvoju in o življenju v parku so predstavili mariborski naravovarstveniki z Zavoda RS za varstvo narave. Kot poslušalci so veliko kmečko sobo napolnili člani šestih domačij, ki živijo v območju parka, z županom Janezom Švabom in gosti iz muzejev, kulturnih ustanov ter predstavniki iz Avstrije.
Mojca Bedjanič je predstavila program, imenovan Komunikacijska podpora varstvu narave, ki ga je pod pokroviteljstvom nizozemske vlade, sklada Matra in Komisije za izobraževanje in komuniciranje pri IUCN vodila Agencija Republike Slovenije za okolje, Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor: "Projekt je potekal tri leta v sodelovanju z občino Črna na Koroškem. Domačini iz krajinskega parka so se z naravovarstveniki sestajali na delavnicah, predavanjih ter strokovnih ekskurzijah v Logarsko dolino in Triglavski narodni park. Namen tovrstnih druženj in ustvarjalnega dela je v iskanju skupne niti med ohranjanjem naravne in kulturne dediščine, kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom ter življenjem domačinov v zavarovanem območju. S pridobivanjem novih znanj in informacij na teh področjih, izmenjavo mnenj ter spoznavanjem dobrih in slabih izkušenj od drugod so bili tako narejeni prvi koraki k vzpostavitvi usklajenega in medsebojno povezanega delovanja in nadaljnjega razvoja krajinskega parka."
Začeli so tako, da so 2001 izdali zloženko, letos so obnovili informacijske table na vstopnih mestih v park in izdali razglednice z motivi Pece in Tople. Največji dosežek pa predstavlja osnutek razvojnega programa, ki temelji na izoblikovanih usklajenih izhodiščih in ciljih za dosego trajnostnega in sonaravnega razvoja krajinskega parka Topla.
Čudovito naravno okolje z izjemno biotsko pestrostjo, s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi je največja primerjalna prednost območja in edinstvena osnova za nadaljevanje dela. To področje sta predstavila Martin Vernik in Jurij Gulič. Vsi načrti temeljijo na tradiciji in identiteti območja ter so zastavljeni tako, da olajšajo in bogatijo življenje domačinov, ki imajo največje zasluge pri ohranjanju čudovite narave, izjemne kulturne krajine in kulturne dediščine tega prelepega koščka Koroške.
Prihodnost Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank
Študijo skupnih prizadevanj Avstrijskih in Slovenskih naravovarstvenikov sta predstavila mag. Gerald Hartmann, predstavnik Združenja za regionalni razvoj južne Koroške iz Velikovca in Avgust Lenar iz Logarske doline. Zajeta so področja občin Dobrla vas/Eberndorf, Železna Kapla/Eisenkappel, Galicija/Gallizien, Globasnica/Globasnitz, Žitara vas/ Sittersdorf in deli področja občine Sele/Zell Pfarre. Naravni park je možno realizirati v skladu s koroškim zakonom o varstvu narave oz. s smernicami za naravne parke na avstrijskem Koroškem. Verjetno čaka predlagatelje še dolga pot, saj so študije pokazale, da so potrebne povezave zemljiških posestnikov, kmetov, gozdarjev in lovcev. Upe so koncentrirali na ključne točke, kot so turizem, regionalni razvoj ter varstvo narave in krajine. Ampak turistov mora biti ravno prav. Če bi jih bilo preveč, se spet naravovarstvu slabo piše.
V analizi so izdelali dve prostorski različici, ki ustrezata minimalni in maksimalni razsežnosti. Minimalna različica zajema Obirje, maksimalna različica pa vključuje še območja obronkov Karavank in s tem predstavlja celotno paleto krajinske raznolikosti v omenjenih občinah. Z regionalno-gospodarskega vidika je ta različica večjega pomena. Skupno jima je, da ju je treba videti kot osnovo za nadaljnjo širitev naravnega parka predvsem v smeri Kranjske, Košute in Pece. Odločilnega pomena pri prostorski izvedbi je vprašanje opremljenosti površin naravnega parka.
"S študijo so postavljene strokovne osnove za odločanje o ureditvi naravnega parka Karavanke. Pri tem ocenjuje skupina izvedencev težave kot premostljive in priložnosti kot daljnosežne," je predstavitev zaključil mag. Gerald Hartmann.
Urška Šprogar
Manjka "Karta bodočega zavarovanega območje Kamniških Alp"