Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Smrtna nesreča v gorah

 


Spomin in opomin gora, France Malešič, Didakta (2005) - Nesreče od 1917 do 1930, str. 109 - 8/1921

V nedeljo, 11. decembra 1921, se je 23-letni Franci Vergelj - Franjo, po domače Štalcev, uradniški pripravnik državnih železnic iz Kranjske Gore, smrtno ponesrečil pri Prvem slapu v Martuljku (Julijske Alpe, Atlas 53 C 1). Bil je navdušen turist. Ločil se je od skupine prijateljev in začel plezati po strmi steni ob slapu. Padel je čez steno 175 metrov globoko po skalah in obležal mrtev. Imel je razbito glavo, polomljena rebra, noge in roke. Kranjskogorski reševalci so ga našli šele po dolgem iskanju.
(Slovenec 13. 12. 1921; nagr. ime Franjo; Černe 47; Svet 10 abiturient, napak priimek Bergelj, 1920; ov. Avgust Delavec: po domače Štalcev; MK Kranjska Gora, napak 22 let)

 

nedelja, 11. december 1921, ob 05:28, Boris Štupar, ogledov: 2792

Domoljub (1921): V nedeljo dne 11. t. m. okrog pol 11. dopoldne se je smrtno ponesrečil uradniški pripravnik Franc Vergelj pri prvem slapu v Martuleku.

Padel je raz steno nad slapom kakih 175 m globoko in obležal mrtev. Šele po dolgem iskanju se je posrečilo njegovim tovarišem Arharju Francu, Kepcu Alojziju in bratu Vergelj Antonu, da so ga našli mrtvega v globini. Prenesli so ga v Kranjsko goro.

Domoljub, 14. december 1921


Smrtna nesreča v Julijskih Alpah

Vergelj Franc iz Kranjske gore, uradniški pripravnik progovne sekcije na Jesenicah se je v nedeljo 11. t.m. smrtno ponesrečil v triglavskih gorah.
V soboto zvečer so odšli iz Ljubljane g. Lojze Kepec in p. Arhar Franc ter brat, ponesrečenca Anton Vergelj. Ponesrečenec, Franc Vergelj je jim je pridružil v Jesenicah. V Kranjski Gori so prenočili. V nedeljo zjutraj si odšli iz Kranjske gore do postajice Martuljek. Od tu se je začela njih tura po markaciji. Steza je složna, lepa in vodi k dvema slapoma, k Spodnjemu in Zgornjemu. Pri Spodnjem slapu so se ustavili in Franc Vergelj je tu odložil suknjo in nahrbtnik ter ju izročil ostalim, da naj ju nesejo, sam pa je šel čez dotok slapa. Plezal je po steni ob slapu po tako imenovani »stolaži« in se tako plezal po robu proti zgornjemu jezeru. Ostali niso hoteli iti za njim. Brat Anton je vzel v varstvo izročene stvari. Nato so se podali po zložni poti dalje ter so veselo vriskali in ukali, tovariš pa jim je odvriskaval z vrha stene. Kar naenkrat pa so zaslišali tri skoraj istočasne klice, ki so se jim zdeli sumljivi. Zato so se vrnili nazaj do spodnjega slapa, da bi videli, ali se ni morda kaj pripetilo Francu. A kmalu so zaslišali kratko odsekan glas podoben otroškemu joku, kakor ga je Franc včasih uporabljal šaljivo in oponašajoč v veseli družbi svojih tovarišev. Vsled tega so bili vsi prepričani, da se Franc zopet šali, pa so krenili zopet proti Gornjemu slapu v prepričanju, da se snidejo s Francem med potjo ali pa kje na vrhu. Prišli so do drugega slapa, se tam okrepčali in so ostali tam približno dve uri. A Franca ni bilo.
Opoldne so se vrnili v upanju, da se srečajo v kaki lovski koči ali pa da pride po kaki stranski stezi. Ker niso na poti do Spodnjega slapa našli nikakih sledi, so se pri veliki kotlini, kamor se steka slap, razdelili v dve grupi, da bi preiskali okolico obeh slapov. Našli pa niso niti Franca, niti kakšnih sledov za njim; zato so se, nesrečo sluteči, odločili preiskati tudi globoki prepad pod slapoma. Spustili so se v globočino kakih dvesto metrov in tam zapazili Verglja v mlakuži krvi. Bil je skoraj zmrznjen, imel razbito lobanjo, polomljena rebra, roke in noge. Ure niso našli pri njem, samo košček verižice je bil še pripet v gumbnici telovnika. Tudi čepice in palice niso našli.
Vrnili so se takoj nazaj na postajo in obvestili o grozni nesreči ponesrečenčevo mater, ki je prišla slučajno istega dne iz Ljubljane v Kranjsko goro na svoje posestvo. Obvestili so o nezgodi tudi orožništvo, ki je odposlalo na mesto nezgode takoj rešilno ekspedicijo, kateri se je priključi tudi sodni uradnik g. Čuk. Do čuvajnice št. 17 so se peljali na vozu, tamkaj so se jim pridružili še Arhar in dva kmečka fanta iz bližnje vasi. Orožnik Legar in brat ponesrečenca so se odpravili preko Vrhnje steze na kraj nesreče, kamor je dospela po hudourniku tudi ostala komisija. Ob 4. popoldan so prišli do ponesrečenca, ki so ga z veliko truda prinesli do čuvajnice. Ob pol osmih zvečer so pripeljali ponesrečenca v Kranjsko Goro na njegov dom —
Ponesrečeni Franc Vergelj je bil vnet turist, član Planinskega društva in član športnega kluba Hermes. Gojil je turistiko, lahko atletiko in nogomet. Bil je tudi vešč slikarstva in zelo priljubljen med svojimi stanovskimi tovariši.
Pogreb ponesrečenca se vrši v torek ob 11. dopoldne v Kranjski Gori.

Jutro, 13. december 1921


Smrtna nesreča v planinah

Pri spodnjem slapu pri Martuleku v Triglavskem pogorju je smrtno ponesrečil uradniški pripravnik progovne sekcije državnih železnic na Jesenicah g. Fran Vergelj, rodom iz Kranjske gore. V nedeljo dopoldne 11. t. m. je odšel s svojimi prijatelji Ljubljančani Alojzijem Kepcem, Franom Arharjem in bratom Antonom iz Kranjske gore proti Martuleku. Pri spodnjem slapu je oddal svoj nahrbtnik in suknjo ter začel plezati po strmi steni nad slapom. Njegovi tovariši so odšli dalje proti zgornjemu slapu. Tovariši so naenkrat čuli nekoga klicati. Odšli so sprva nazaj, pa so zopet nadaljevali pot naprej, ker niso opazili ničesar sumljivega. Po daljšem čakanju jim je postalo sumljivo, vrnili so se na mesto k steni. Po dolgem iskanju so našli Frana Vergelja pod neko skalo vsega okrvavljenega. Imel je razbito glavo, polomljena rebra, noge in roke. Padel je kakih 180 metrov globoko. Prenesli so ga zvečer na njegov dom v Kranjsko goro. Ponesrečeni je bil vnet turist in ljubitelj sporta.

Slovenski narod,14. december 1921

 

eXTReMe Tracker