Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Mnogi reševalci kupujejo opremo sami

Dnevnik - : V gorah tudi pozimi vse več pohodnikov, mnogi preslabo opremljeni ali s premalo gorniškega znanja

Gorski reševalci so imeli letos že 396 akcij, do konca leta bo zagotovo prvič v zgodovini slovenskega gorskega reševanja presežena številka 400. "Gre za zares veliko številko, a vedeti moramo, da se je stanje v gorah spremenilo. Pohodnikov je vse več, sezona pa praktično neprekinjena.

Najprej smo imeli odlične zimske razmere, zdaj pa se je poletna sezona praktično podaljšala v december. Ne vem, če je bila letošnjo jesen kakšna nedelja s slabim vremenom," je razloge za vse bolj množičen obisk gora in s tem več dela za reševalce ocenil Jani Bele, vodja komisije za informiranje pri Gorski reševalni zvezi Slovenije.

Poleti so na Kredarici našteli tudi več kot 3000 obiskovalcev na dan. Hkrati pa je kar 40 odstotkov vseh akcij gorskih reševalcev negorniških, ko rešujejo padle padalce, iščejo izgubljene osebe, pomagajo pri delovnih nesrečah in podobno. Bolj vzpodbuden je podatek, da je bilo smrtnih nesreč v slovenskih gorah deset, kar je pol manj, kot jih je običajno. Vse več nesreč se zgodi pri plezanju, kar za reševalce pomeni tudi bolj zahtevno reševanje. Štirideset odstotkov vseh akcij so opravili s pomočjo helikopterja, kar pomeni, da jih večino še vedno opravijo klasično, z vzponom do ponesrečenega. Poleti je na Brniku 90 dni dežurala helikopterska ekipa z dvema reševalcema in policistom. Opravili so 95 akcij, tako da je stalno dežurstvo več kot upravičeno. V naših gorah se poškoduje 70 odstotkov Slovencev, skoraj tretjina pa je tujih gornikov.

V Sloveniji je več kot 600 aktivnih gorskih reševalcev, država glede na normative "prizna" 430 reševalcev, kar potem predstavlja stalne finančne težave zveze. Od Uprave RS za zaščito in reševanje ter od Fundacije za invalidne in humanitarne organizacije dobi slab milijon evrov na leto. Sredstva fundacije letos zamujajo, država pa je odobrila slabih 200.000 evrov dodatnega interventnega denarja.

Reševalci delajo prostovoljno, denar se porabi za drago opremo, njeno vzdrževanje in izobraževanje. A ker je reševalcev v resnici več, kot jih "prizna" država, mnogi opremo kupujejo sami. Še huje je, da se bojijo krčenja proračuna. "Reševalci smo pripravljeni dati svoj čas in svoje znanje. Ko moramo dajati še svoj denar za reševanje sodržavljanov, je to znamenje, da je v državi nekaj narobe," je ocenil predsednik GRZS Igor Potočnik.

Država bo morala prej ali slej premisliti o zavarovanju za prostočasne dejavnosti, kot je to urejeno ponekod v tujini. Stroške reševanja bi tako krila zavarovalnica ali pa bi jih moral ponesrečenec sam. A do takega sistema je pri nas še daleč. Že zdaj je veliko polemik o načinu zaračunavanja reševanja v primeru malomarnosti. Izstavljenih računov je bilo v zadnjih letih manj kot deset, pa še pri teh primerih je prišlo do sporov in negodovanj, kaj se "šteje" za malomarnost in kdo to oceni, če pravila niso dovolj jasna.


Zima bo zagotovo prišla, najprej v gorah

Čeprav so v gorah te dni zaradi inverzije še čisto jesenske razmere, pa reševalci že zdaj opozarjajo na previdnost in dobro opremo v zimskih razmerah, ko je treba biti pripravljen na nizke temperature, krajši dan, zaprte koče, manjše število ljudi v gorah, pod snegom skrite markacije, poledenela varovala in ekstremne vremenske razmere, ki se hitro spreminjajo. Stalna je prisotnost bodisi zdrsov bodisi plazov.

"Opozarjamo tudi na pazljivost pri opremi. Na tržišču je, recimo, ogromno derez. A večina jih je primernih za poledenele pločnike v Ljubljani ali največ za vzpon na Šmarno goro. Ni pa to za v gore. Treba je imeti pravo opremo za pravo turo in še bolj pomembno - treba jo je znati uporabljati. Zato priporočamo tečaje planinske zveze ali posameznih odsekov Gorske reševalne zveze," je opozoril Jani Bele in opozorilo podkrepil s primerom reševanja na Snežniku, ki velja za lahko dostopno goro tudi pozimi, a hkrati glede vremena sila nepredvidljivo.

"Tudi sam nisem verjel, a na Snežniku so kar naenkrat lahko izredne, skoraj himalajske razmere z orkanskim vetrom in hudim mrazom. Skupina šestih planincev se je tako odpravila proti vrhu, tik pod njim jih presenetila najprej megla, nato pa še veter. Najprej se je udrlo enemu, nato je plaz za njim odnesel drugega. Nista vedela, kje sta, bila sta premražena in za daljše bivakiranje slabo oblečena. K sreči smo jih s pomočjo GPS-naprave uspeli najti in jih živa in zdrava rešiti," je opisal Jani Bele. In nauk zgodbe? Vrnite se v dolino, dokler je še čas, da ne bo prepozno.


Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45947

Novosti