Boštjan Nabergoj: je bil usmerjen Deseti izlet v tuja gorstva PD Podnanos
Planinsko društvo Podnanos
Gran Paradiso
Deseti izlet v tuja gorstva PD Podnanos
Gran Paradiso je gora v neposredni bližini Mont Blanca, nad dolino Aoste. Sega 4061 metrov visoko, obdajajo pa jo zelene doline, travniki in pašniki, ki segajo do višine nekako 2800 metrov, sledijo ledeniške morene in ledeniki s svojimi jeziki, ki se segajo tudi glčobje proti dolinam. Vrh je nenavaden skalnat dolomit, s skalnimi bloki, kot da bi jih zmetal z neba. Gora je prava poslastica za ljubitelje ledeniških vzponov.
Iz Podnanosa smo šli v soboto 12. avgusta ob drugi uri zjutraj. Z avtobusom smo se odpeljali mimo Milana v dolino Aosta, kjer smo imeli zajtrk. Potem pa dalje, v Val Savarenche (1960 m), kjer se je naša gorniška pot začela.
Prva skupina se je podala do koče Vittorio Emanuele (2732 m), kjer smo tudi prespali. Še prej pa smo se povzpeli do višine 3150 metrov, za aklimatizacijo in - orientacijo, da se spoznamo s stezo, ker smo vedeli, da bo ponoči vse težje. Prespali smo v koči.
Drugi dan se je naš vzpon začel ob tretji uri zjutraj, ko je bila še tema, vendar po poznani poti. Sprva smo hodili med skalnimi bloki, nato po ledeniški moreni. Na robu ledeniku se je počasi zdanilo. Tu smo se navezali v tri naveze in vzpon nadaljevali po ledeniku, ki je zelo razpokan, proti sedlu pa strm in bolj kompakten. Lepo smo napredovali in z višino ni bilo večjih težav.
Potem pa se je vreme začelo slabšati, začelo je pihati in na višini 3700 metrov nas je zajela megla. Kar nekaj orientacijskih sposobnosti in instinkta je bilo potrebno da smo šli v pravo smer, kajti veter je v snegu zbrisal sledi naših predhodnikov.
Sam vrh je skalnat in zelo prepaden, za nameček pa je bil posut še z snegom in ledom. Morali smo se varovati in dereze so bile nujne.
Na vrhu smo bili v treh navezah: Boštjan Nabergoj-Uroš TroštGvido Furlan-Simon Vidmar Simon, Marko Nabergoj-Petra Nabergoj-Sandi Nabergoj-Marko Brezavšček in Aleksander Pregelj-Elvis Krečič- Jurij Koritnik-Ivan Kodre. V snegu, vetru in mrazu le slikali, potem pa takoj začeli s spustom v dolino.
Drugo skupino je vodil Martin Žvanut. Prvi dan so se povzpeli do koče Vittorio Emanuele (2732 m), drugi dan pa do roba ledenika, nekako do višine 3400 metrov, kjer je bilo prisrčno srečanje z prvo skupino.
Tretjo skupino je vodil Jože Kodre. Prvi dan so se tudi oni povzpeli do koče Vittorio Emanuele (2732 m), drugi dan pa so se sprehodila po njeni okolici in se potem spustila v dolino.
Popoldan smo se že zbrale v kampu Pont kjer smo postavili šotore povečerjali pašto, si oblekli društvene majice narejene za deseti vzpon in opravili krst. In na koncu seveda pospali.
Tretji dan nas je zbudilo jasno jutro in močna slana ter mraz, ki nista nič nenavadnega za te kraje. Po zajtrku smo se odpeljali v Chamonix v Francijo, kjer smo si ogledali mesto. Trem se je na Aguil du Midi vreme le toliko razjasnilo, da so videli Mont Blanc, iz doline pa zaradi megle ni bilo razgleda.
Na poti domov smo imeli še kosilo in ob enih ponoči prišli v Podnanos.
Boštjan Nabergoj