Časopis Tržičan - Miha Zupan, Maja Duh: Letalski vozovnici sta kupljeni že od novembra, kako bo z dopustom, pa ne vem še točno niti julija. Na koncu se vse uredi in 2. avgusta drvimo proti Münchnu, od tam z letalom do Londona in naprej v Calgary. Najino enomesečno potepanje po Kanadi se je začelo!
Rentacar z avtomatskim menjalnikom, vrvež velemesta in zadnja noč v postelji. Čas je za divjino! Kmalu ugotoviva, da le ne bo tako divje, saj naju table z napisi You are in the bear country pripeljejo do kampa. Težave z medvedi se še stopnjujejo, ko želiva naslednji dan plezati v okolici Kannanaskisa in naju rangerji opozorijo, da je območje zaprto. Štiri medvedke z mladiči lomastijo po okoliških gozdovih. Plan bo pač treba spremeniti. Na makadamski cesti do Kannanaskisa srečava vse mogoče: jelene, lose, belorepe jelene veverice in za konec še malo črnega medveda, preden smukne v gozd ... To bo ta divjina! Plezalske cilje usmeriva na okoliške hribe in opraviva nekaj vzponov v steni Ha Ling in Mount Rundle. Lepe klasike v kamenini, ki sva je vajena. Pod stene dostopava s kraguljčki na palicah, ki naj bi opozorili morebitne medvede, da sva tukaj, občasno s sabo tovoriva še bear spray.
Dnevi minevajo in vremenska napoved kaže na stabilno vreme. Čas, da se odpraviva proti Bugaboojem. 50-kilometrska razruvana makadamska cesta je prava preizkušnja za najino športno limuzino. Kmalu uzreva prve granitne stolpe, ki se pnejo proti nebu naravnost iz ledenika. Na parkirišču zaščitiva avto z mrežo, da ježevci ne pogrizejo napeljave in gum, nato pa skoraj triurni marš do koče Konrad Kain. Namestiva se v šotoru in kmalu po večerji začne deževati. Ploha se podaljša do jutra in še za nadaljnjih 12 ur. Tako se tretji dan zbudiva v jasno jutro, le okoliški hribi se nama zdijo nekam bolj beli. Zapadlo je do gležnjev novega snega. Ker je lepe dni treba izkoristiti, preplezava Kain route na Bugaboo Spire in tako doseževa 3200 m visok, glavni cilj najine odprave. Naslednji dan z Američanom Markom uspeva še v vetrovnem in mrzlem vremenu v steni Snowpatcha. Prilegel bi se dan počitka, zaloge hrane so skoraj pošle, vremenska napoved pa ni obetala nič dobrega, zato se odločiva za vrnitev v dolino. V avtomobilu naju že dohitijo prve dežne kaplje.
Vrnitev v mesto Banff naju razvedri, noči so toplejše, sonce in jasno nebo. Do konca meseca bova ostala na tem območju. Dneve za aktivnosti si razporediva: plezava, osvajava vrhove, kolesariva in jahava konje. Zvečer si kuhava topli obrok in obujava pretekle dogodke. Ponoči naju zbuja zavijanje kojotov, zjutraj naju direndaj veveric sili k prezgodnjemu vstajanju. Divjih živali ob cesti sva se že popolnoma navadila ... vsaj mislila sva tako. Dokler se nisva zapeljala do mesta v osrčju Skalnega gorovja - Jassper. V dobrih dveh urah na cesti srečava osem črnih medvedov. Tisto noč sva spala ”dobro”. Dnevi nevzdržno minevajo, zato želiva izkoristiti tudi dneve, namenjene počitku. Gora nad mestom Banff - Cascade Mountain izgleda dostopna in blizu, ravno pravšnja za ta dan. Na koncu do nje hodiva celih šest ur, vmes naletiva na sveže iztrebke grizlijev, do vrha nadaljujeva z zavidljivim tempom in na koncu dneva padeva popolnoma utrujena v šotor. Počivala bova jutri! Naslednji dan nameniva muzejem, nakupom in pivu iz lokalne pivovarne Grizlly Pow. Želja po plezanju je kmalu prisotna, stena Kid Goat Mauntain je videti zelo vabljiva. Stena je polna kratkih 140-metrskih smeri, izbereva in preplezava dve od njih. V naslednjih dneh preplezava še klasično smer v steni Yamnuske. Kmalu pride dan, ko morava zapustiti prelepo dolino Bow River, mesto Banff in Canmore. Namenjena sva v Red Deer, tam se srečava s Tržičanom Ivanom Rožičem in njegovo družino. Navdušena sva nad njihovim gostoljubjem in dan preživiva v ”ameriškem stilu” ob žaru. Zadnji dan v Calgaryju nameniva ogledu živalskega vrta in muzeja. Noč preživiva v avtomobilu, zunaj divja neurje, jutri bova presedela 11 ur na letalu ...
Miha Zupan, Maja Duh
