Delo, Šport: Posvet o financiranju vzgoje kadrov pri PZJ – Velik obisk na Storžiču -
600 udeležencev tečajev
Posvet o financiranju vzgoje kadrov pri PZJ
BEOGRAD, 31. maja. Na sedežu Planinske zveze Jugoslavijo je bil posvet o vzgoji planinskih kadrov. Posveta so se udeležili predstavniki vseh republiških zvez, ki so v prizadevni razpravi zrelo in objektivno obdelali nekatere probleme ter določili, kako naj poteka delo v letošnji sezoni.
S planinsko vzgojo se ukvarjajo v planinski organizaciji številne komisije: gorski reševalci, mladinski vodniki in alpinisti ter v nekaterih republikah tudi jamarji, kolikor niso vključeni v speleološka društva. Vsaka republiška zveza si po svojo prizadeva, da bi dvignila število aktivnih planincev, ki žele s svojo dejavnostjo iti prek običajne, vsakdanje planinsko prakse, se posvetiti alpinizmu, reševanju in vzgoji ter vodenju v gore. Vse to posredujejo mlajšim kadrom izkušeni delavci na tečajih, seminarjih in v tako imenovanih planinskih šolah. Slednje so uvedli v Sloveniji že pred .leti v večjih mestnih alpinističnim središčh, v zadnjem času pa tudi v Zagrebu, na Reki in v Splitu.
Čeprav udeleženci tečajev praviloma v večji ali manjši meri sami krijejo stroške tečajev, pomagajo planinske organizacije bodisi s podporo udeležencem, bodisi s pomočjo, ki jo nudijo inštruktorjem. Sredstva nudi družba v zelo skromni meri; še največ pripomore JLA, ki podpira predvsem akcije, v katerih sodeluje mladina in v manjšem obsegu instruktorske tečaje.
Letos bo v raznih področjih Jugoslavije mnogo tečajev, seminarjev in taborov. Na posvetu v Beogradu smo obravnavali samo tiste, pri katerih bo pomagala JLA in ugotovili, da bodo republike prispevale 600 tečajnikov. Slovenija bo sodelovala s 180 alpinisti, reševalci in mladinskimi vodniki, več kot dvakrat toliko udeležencem pa bo pomagala sama republiška zveza. Posamezne komisije so že poslale programe za razne tečaje, na podlagi katerih bo zvezna komisija za akcije priredila minimalni program Ta minimalni program bo za vse obvezen, vsaka republika, pa ga bo lahko še priredila svojim potrebam in znanju svojih udeležencev tako, da bo po želji dodajala več elementov in težjo snov.
Za vzgojo bo v zveznem merilu v letošnjem letu na voljo okrog 100.000 Ndin, posamezniki in republiške zvezo bodo prispevale vsaj še trikrat toliko. Zvezna sredstva bodo prejele republiške planinske zveze po opravljenih akcijah in glede na število udeležencev. S tem je zagotovljena poštena, delovna delitev, ki bo spodbudila k povečani prizadevnosti mod mladimi planinci in njihovimi organizatorji.
ING. P. ŠEGULA
Velik obisk na Storžiču
Storžič (2132 m) je zelo priljubljen cilj, ki so strmo dviga nad ravninami pred Kranjem, s tržiške strani pa iz množice manjših, v glavnem z gozdovi poraslih vrhov. V planinskem domu Koroškega odreda na Kališču (1542 m) je bilo v nedeljo vse polno turistov in planincev ter skupina mladincev in mladink, članov Partizana iz Kranja. Številni odrasli planinci so se povzpeli na vrh, mladina pa je ostala v glavnem v bližini doma, še posebno zato, ker se je v drugi skupini mladine pripetila nezgoda zaradi padca mladinke po strmih vesinah na južnih pobočjih Storžiča. Ponesrečenko so prenesli v dolino člani GRS Kranj. Mladina., ki je na poti »po poteh Kokrškega odreda«, je ta dan taborila na Poljani pod zahodnim grebenom Storžiča. Nekateri so pred instruktorji — planinci polagali izpite iz zgodovino NOB, poznavanja planinskega cvetja in osnov prve pomoči.
Nekaj drugih planincev je obiskalo gozdnat vrh Sv. Lovrenc (888 m) nad Bašljem. Kdor obišče Bašelj .in znano izletniško točko »Gamsov raj« v soseski kmetij tik pod Lovrencem, si zlahka privošči vzpon, saj vodi od doma tovarne »Rade Končar« do vrha prijetna pot, ki za slabih dvesto metrov višinske razlike terja komaj kakih 45 minut zmernega truda. Na Lovrencu jo stara cerkev (1142), lep razgled, na pobočju pa senčnata pota in nekaj studencev z odlično, hladno vodo, ki so jo za Avstro-ogrske tovorili celo na cesarski dvor na Dunaj.
Na plazu pod Jalovcem
Jalovec še ni videl toliko smučarjev hkrati na svojem plazu kot v nedeljo. VTK memorial jih je privabil nad 150, tretjino toliko jih jo prišlo iz bližnje Avstrije, število tistih, ki so navsezgodaj prihiteli v Tamar pa tudi ni bilo majhno! Po približnih cenitvah je preteklo nedeljo smučalo tod na idealnem snegu najmanj 250 ljudi, kar je vsekakor rekord.
Dolina Vrat
Čeprav Je bil Aljažev dom v Vratih odprt že pred prvomajskimi prazniki, dolina še nima pravega obiska. Pozna se, da so steze in stene še težko prehodne. Edini pomembnejši plezalni vzpon v tej sezoni sta doslej opravila Tone Sazonov in Peter Janežič — oba kandidata za odpravo v Kavkaz 1967. V soboto, 27 maja, sta v 9 urah v zelo slabih razmerah preplezala Kočevarjevo smer v Stenarju. Skala je bila mestoma še mokra, v zgornjem delu. na grebenu pa je bil še sneg.
Dom, ki je letos deloma prenovljen, je imel v soboto komaj 4 ali 5 obiskovalcev — planincev.
Odprte stene
Kakšne so razmere v stenah? To je ta čas najbolj pogosto vprašanje alpinistov! So in niso slabe. V Homovi steni Jalovca so imeli še dokaj snega, v Stenarju tudi še ni bilo povsem kopno, v gredah Skrlatice še leži, itd. Toda — sodeč po ocenah poznavalcev, razmere letos niso nič slabše kakor lani, ko so v tem času že normalno plezali.
Letos sta v programu dve odpravi, v Kavkaz in Pamlr, pa tudi v Chamonix se resno pripravljata dve navezi! »V nedeljo je treba začeti resno plezati« je bil zato sklep večine .plezalcev, ki so bili v nedeljo na VTK memorialu.
Trdinova planinska pot
Na nekaterih kontrolnih točkah nove Trdinovo planinske poti so bili zadnjo nedeljo že prvi obiskovalci. Novo pot je 21. maja slovesno odprlo planinsko turistično društvo iz Novega mesta. Pot po Gorjancin in okolici ima 12 kontrolnih točk, med katerimi jih je veliko dosegljivih z avtomobilom, pešec pa bi potreboval za vso pot približno 8 dni hoje. Najzanimivejša počivališča so: Gospodična na Gorjancih, Polom, Baza 20 na Rogu, Kostanjevica, Novo mesto, Otočec itd.
Pohod planincev PTT
V nedeljo se bo začel pohod planincev PTT po poteh partizanskih kurirjev od Maribora do Lokev. Pohod bo trajal od 3 do 17. junija. Udeleženci pohoda bodo dolgo pot od Maribora do Lokev na Primorskem deloma prehodili, deloma pa se bodo vozili.