Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gib do popolnosti

30.10.2011


Nastja v Golden Desert raztežaju z najinim
visečim domom v ozadju

 

ponedeljek, 31. oktober 2011, ob 05:30, Franci Savenc, ogledov: 2212

Luka Krajnc: Minil je ze več kot en mesec, odkar sva z Nastjo priletela v San Francisco in se naslednje jutro odpravila proti Yosemitom. Prva dva tedna sta bila posvečena ponovnemu privajanju na poči v plezališčih in daljših smereh po dolini.

Moj glavni namen tega obiska je bilo prosto plezanje v El Capitanu, zato se je po začetnem vplezavanju pogled vedno večkrat ustavil v območju smeri Golden Gate, ki je postala moj prostoplezalni cilj. Golden Gate sledi prvih 20 raztežajev Salatheju, potem pa se odcepi desno in je z 41 raztežaji ena najdaljših smeri v El Capu.

Sprva sem razmišljal, da bi se bilo dobro najprej spustiti z vrha, naštudirati najtežje raztežaje, ter shraniti nekaj hrane in vode v steni, a sem se kasneje odločil, da poizkusim boljšem, ground up slogu, torej od spodaj z sprotnim vlečenjem vse opreme, kljub temu, da sem se zavedal, da bo vse skupaj težje in zaradi večje utrujenosti, možnosti za prosti vzpon manjše.

Ko sva pakirala transportni vreči, sva se kar čudila koliko vode, hrane in plezalne opreme rabi človek za en teden bivanja v steni. Najprej sva povlekla vso opremo po bližnjici malo nad Hearth ledges, potem pa po dvodnevnem počitku začela zares iz tal.
Prvi dnevi so šli dokaj gladko, kljub težkemu vlečenju v položnejših raztežajih. Ena izmed ugank smeri je bil zame sigurno Monster offwidth, 50 metrska poč preozka da bi se zagozdil z celim telesom in preširoka za gvozdenje rok. Kljub začetnemu strahu, mi je šlo bolje kot sem pričakoval in po dobri uri boja sem zadovoljno vpel sidrišče.
Tretji dan je bil na vrsti eden izmed detajlov smeri, The Downclimb, kratek raztežaj plezanja navzdol v položni plošči z drsečimi stopi in oprimki. Po pol ure probavanja, mi je le uspelo in tako sva še nadaljevala naslednjih par raztežajev. Ob večerji pa sva po nesreči izbrisala še celotno kartico na fotoaparatu.

Naslednji dan je bil za zajtrk na vrsti The Move raztežaj ocenjen z 5.13a in tukaj so se zadeve malce zapletle. Po dveh neuspešnih poizkusih so naju dohiteli še naveza Francozov, ter Hansjorg Auer in Hazel Findlay, tako, da sem se odločil, da nadaljujem do udobnejše police imenovane Tower to the people dva razdežaja višje in poizkusim ponovno zjutraj.

Celotna objava zveč slikami na LukaKrajnc.com  >>>

Zaradi precejšne vročine smo plezali samo zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa večinoma počivali na portaledgih zaščiteni pred soncem. Po dnevu počitka sem se zjutraj ponovno znašel pod gibom, ki mi nikakor ni ležal in ga kljub večim poizkusom nisem uspešno povezal v celoto. Vse skupaj malce na dolžino ali pa na gibčnost, karkoli že komu paše, a očitno je meni nekaj od tega zmanjkalo. Po nekaj poizkusih so bile blazinice na prstih raztrgane in polne krvi, tako mi ni preostalo drugega kot da požimarim nazaj do naše police in premislim kako naprej.
Na Tower to the people je bilo vseskozi veselo, saj smo se tam znašle vse tri naveze iz Golden Gate-a in še dve iz El Corazona, tako da ob pestri druščini ni bilo dolgčas. To je bil že najin šesti dan v steni. Na srečo so nama Francozi podarili nekaj vode in hrane, tako da sva lahko ostala še dodatna dva, ki jih pred vzponom nisva načrtovala.

Naslednje jutro sem se odločil, da poizkusim še enkrat in potem nadaljujeva proti vrhu. Žal se mi je luknjica za dva prsta vedno izmuznila in ni mi preostalo drugega kot da nadaljujem brez prosto preplezanega raztežaja oz. enega giba. Še isto jutro sem na flash preplezal Golden Desert (5.13a) raztežaj, ki je ponudil bolj vzdržljivostno plezanje z lepimi lieback gibi. Zvečer sem uspel še v A5 prečnici (5.13a) v drugem poizkusu in pot proti vrhu je bila odprta.
Osmi dan sva preplezala še zadnje zelo izpostavljene raztežaje in zvečer utrujena in z težkimi tovori sestopila proti dolini.
Verjetno ima vsak kakšno tehniko ali gib, ki mu ne leži, mene je moj čakal 700 metrov nad tlemi v El Capu in mislim, da mi je bil dober učitelj. Kljub temu, da se mi je prosti vzpon izmuznil za en samcat gib, sem zelo zadovoljen, da sem se potrudil po najboljših močeh in preživel neverjetnih osem dni v steni, ki je ponudila odlično in zelo raznovrstno plezanje od začetka do konca.

Luka Krajnc

Oznake: ALP, VTG
eXTReMe Tracker