Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Po Horvatovi stezi ...

nedelja, 30. oktober 2011, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 1549

Fazan - Miha Noč: Prav nič topel in dokaj vetroven jesenski vikend sva preživela v Narodnem parku Risnjak.

Na pot sva se odpravila že v petek popoldne. Po popisu na meji in policijski kontroli v Delnicah sva parkirala na gozdni cesti tik pred vstopom v park.

Zjutraj se je sonce skrivalo za oblaki, midva pa v zavetju tople spalke. A ker sva sem prišla tudi kaj doživet, se je bilo potrebno opogumiti in spalko zamenjati za hladen dan. Zapeljala sva se do izhodišča nekaj pod sedemsto metri nad morjem, kjer naju je počasi pozdravljalo sonce. Kupila sva še karte za vstop v park in jo po Horvatovi stezi ubrala proti Risnjaku. Sprva široka pot in kasneje stezica poteka skozi gozd, katerega drevesa so naju branila pred vetrom. Na stezi sva prehitela tri fante, ki so v breg potiskali vsak svoje kolo. No ja, vsak ima svoje veselje. Zadnji del poti pa so naju spremljale snežinke, ki so počasi padale z neba. Planinski dom tik pod vrhom je bil še odprt, a v notranjost raje nisva pogledala. Potem bi bilo spet težko s toplega na hladen veter.
Na vrh Risnjaka (1528 m) sva prispela v treh urah. Na srečo se je megla z vrha v tem času razkadila. Tako sva imela pogled na morje, na drugo stran pa na Snježnik, Guslice in vse do našega Snežnika. Zaradi vetra se na vrhu nisva dolgo zadrževala. Raje sva jo ucvrla v zavetje skal in si tam privoščila malico. Sicer si je tudi sonce poiskalo svoje zavetje in lupljenje mandarin z golimi rokami ni bilo ravno prijetno opravilo. Od koče sva proti dolini ubrala drugo pot, preko Medvedjih vrat. Kosilo sva si pripravila ob izpraznjenem Lokvarskem jezeru in ravno še ujela sonce, ki je zahajalo za hribe. Sledila je še vožnja do izhodišča naslednjega dne. Dvignila sva se na 1100 metrov visok Platak, na počivališču ob cesti počakala sončni zahod in poiskala stransko cesto za prenočišče. ...

Celotna objava z obilo foto0grafij na Fazan.blog.com >>>

Zjutraj je termometer pokazal - 2 °C. Zaradi jasnega, mrzlega in vetrovnega dne sva cel dan hodila kar v vetrovkah, pa ni bilo čisto nič vroče. Za vzpon na vrh Snježnika (1506 m) sva izbrala pot čez Grlo. Po poti po grebenu se ta dan zaradi vetra ne bi bilo prav užitek vzpenjati. Vzpon je bil kratek. Po dobri uri hoje sva se že upirala vetru na vrhu. Pot sva nadaljevala proti Guslicam. Stezica je poteka ravno prav za robom, da razen na nekaterih mestih, težav z vetrom nisva imela. Na Guslicah je včasih delovala vojaška radarska postaja in vzela sva si nekaj časa za ogled vojaških objektov, ki so ostali iz tistega časa. Sestopila sva nazaj na Platak, se mimo Lokvarskega jezera (na tem mestu še ni presahnilo) in skozi kraj Lokve odpeljala nazaj v domovino. Tokrat brez policijskih kontrol.

Miha Noč 

eXTReMe Tracker