Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Turistika

Mladika, Družinski list s podobami, Družba sv. Mohorja na Prevaljah, ur. Fran Saleški Finžgar in France Bevk
Letnik IV, 1923, stran 268
Turistika, dr. V. Š. (Vinko Šarabon, 2 foto)


Slovenski biografski leksikon - Vinko Šarabon

nedelja, 28. oktober 1923, ob 05:29, France Malešič, ogledov: 1454

Mladika - Vinko Šarabon: ... Globoka korenina alpinizma je na dnu človeške duše spavajoče hrepenenje po doživetju, nepremagljivo veselje do boja proti mogočnim močem krasne narave, ki se zdi človeku sovražna. ...

Turistika

Dva pojava narave sta že od nekdaj na človeka kar najgloblje vplivala: morje in visoko gorovje. V obeh je opazoval delovanje gigantskih, človeku sovražnih sil, oba združujeta strašno grozoto in bleščečo lepoto. In človek, on, ki vse poskusi, ki si vse upa? Poskusil je svoje moči v boju z velikanoma. Najprvo boječ in bojazljiv, potem vedno drznejši in pogumnejši, je šel ven, tja na neskončno morje. Kljuboval je valovom in viharjem. Premagal je veličanstvo morja in je šel nato nad snežišča in skale velegorja, oblegal jih je in osvojil.

Vsako leto, ko prvi vroči dnevi naznanjajo zmago poletja, se začne veliko preseljevanje ljudstva v alpske pokrajine; tisoči in tisoči napolnijo tihe in samotne doline, stotine in stotine se jih dviga v višave, gorski vodniki sežejo po cepinu in vrvi, gorske koče odprejo svoje gostoljubne prostore. In kmalu se razlega z gorskih potov in ledeniških steza ter z drznih vrhov glas veselih ljudi: planine odmevajo in se vesele.
Nimajo pa vsi obiskovalci Alp istega cilja. Tri vrste razlikujemo že takoj na prvi pogled. Večina se omeji na občudovanje gora od spodaj gor; včasih se povzpno po ugodni stezi na kak neprevisok prehod. V zdraviliščih in letoviščih se zbira ta vrsta, ima dosti opravka z obleko, zahteva zabavo, predstave in ples. To niso pravi planinci.

Prave planince pa spet razdelimo na dva dela. Prvi, in ti so med pravimi v večini, se vzpenjajo na višine po napravljenih, zaznamovanih potih, ogibljejo se nevarnosti, njih zabava je mirno notranje uživanje gorskega sveta, občudovanje božjega stvarstva. Imajo tanek čut za vse one tisočere radosti in skrivnosti narave, ki jih pozna edino le pravi hribolazec.

     
  S pomočjo vrvi skozi preduh.  

Visoka turistika, planinstva najvišja popolnost, se pa začenja tam, kjer ni več steza in potov. Po nevarnih ledenih in sneženih žlebovih, čez izpostavljene stene, po šijah in razpokah stremi drzni turist kvišku, proti vrhu, proti cilju svojih želja. Ne ustraši se nobene zapreke, najbolj strmi preduhi se morajo vdati pogumu združenih plezalcev, drzni skoki čez vrtoglave prepade ga poženejo na drevo nasprotne stene, vsak meter si mora priboriti, izkljubovati, v stoteri obliki ga oblegajo nevarnosti, a nič ne de. Ko stopi planinec po izvršenem naporu v kočo, vidimo v njegovih očeh tiho, iskreno veselje: prišel je iz skrivnosti, ki mu jo nudi narava, doživel je nekaj, česar ne more povedati z besedami, in kar hrani neizbrisno v spominu. Komaj pa je bil zapustil to skrivnostno lepoto, že ga zopet vleče nazaj. Kako lahko razume alpinist krasno vabilo: Nazaj v planinski raj!

Globoka korenina alpinizma je na dnu človeške duše spavajoče hrepenenje po doživetju, nepremagljivo veselje do boja proti mogočnim močem krasne narave, ki se zdi človeku sovražna. Brezdvomno pa je to tudi zadnji, zamračujoči se spomin na minule čase »zlate dobe«, ko je potoval človek po zemlji kot svoboden sin narave. Prav zato obvlada planinca redno nepopisna radost, ko zadiha v svobodni naravi in se otrese vseh spon in verig, ki jih kuje sodobna kultura. Kdor je užil čistost gora, ga prevzame koprnenje, da čim večkrat uide vsej dolinski spačenosti in vsaj nekaj ur preživi v planinskem raju.

Dr. V. Š.
 

eXTReMe Tracker