Gorenjski glas - Miroslav Braco Cvjetičanin: Nova oblika gorskega kolesarjenja je turno kolesarjenje. Kaj točno to je in kako gre v praksi oziroma s kakšnimi užitki in nevšečnostmi se srečujejo, smo se pogovarjali s Tomažem Ovsenikom, članom Turno kolesarskega odseka Kranj.
Turnokolesarski odsek Kranj je del Planinskega društva Kranj, ki trenutno šteje 31 članov, na vsaki turi pa se jim pridruži še kakšen ljubitelj kolesarjenja. Skupaj z drugimi odseki koristijo prostore Planinskega društva Kranj. Najraje pa se dobivajo kar na terenu - na turah, kot stičišče informiranja in vtisov pa uporabljajo spletno stran (www.tkokranj.si).
Njihov cilj je ozavestiti turno kolesarstvo do te mere, da bo planinec, ki je npr. namenjen na Storžič, pustil avto v Tržiču in se do doma pod Storžičem zapeljal s kolesom, od tam pa nadaljeval peš. S tega vidika turno kolesarstvo pozitivno vpliva na naravno okolje.
So optimisti, saj je npr. Jakob Aljaž, ki je v svojih časih veljal za naprednega človeka, iz Vrat preganjal alpiniste, danes pa je alpinizem povsem normalno sprejet. Tako verjamejo, da bo turno kolesarstvo čez nekaj let povsem normalno sprejeta planinska dejavnost.
Nova oblika gorskega kolesarjenja je turno kolesarjenje. Kaj točno to je in kako gre v praksi oziroma s kakimi užitki in nevšečnostmi se srečujejo, smo se pogovarjali s Tomažem Ovsenikom, članom Turno kolesarskega odseka Kranj.
Turno kolesarstvo? Kaj to sploh je?
»To smo planinci na kolesih. Turni kolesarji smo v prvi vrsti planinci, ker pa smo ljubitelji gorskega kolesarstva, smo to dvoje združili v turno kolesarstvo. Zato bi turno kolesarstvo še najlažje opisal kot planinarjenje s kolesom. Sicer pa gre za vožnjo s kolesom izključno po poteh v naravnem okolju brez tekmovalnih namenov.«
Kakšno je zdaj stanje. Kje se sploh lahko vozimo z gorskimi kolesi?
»Trenutno nas zakonodaja precej omejuje - če poenostavim, lahko vozimo le po makadamskih cestah ali kolovozih, vse ostalo, kjer se šele začne pravo turno kolesarstvo, pa je prepovedano. Zaradi tega imamo kot kolesarji na planinskih poteh pogosto neprijeten občutek, da nas gledajo kot huligane in uničevalce narave. Smo pa le planinci, ki namesto pohodnih palic uporabljamo kolesa. Tuje raziskave kažejo, da naš vpliv na naravo ni večji od vpliva pohodnikov. Zato menimo, da so prepovedi trenutne zakonodaje brez prave strokovne osnove. To je podobno, kot da bi alpinistom dovolili plezanje le v plezališčih, prepovedali pa bi jim plezanje v gorah, kjer alpinizem šele dobi svoj smisel.«
Niste skregani s planinci? Ali ste trn v peti zgolj pohodnikom?
»Skregani smo le z zakonom. Sam bi težko rekel, da smo komu trn v peti, saj imamo večinoma zelo pozitivne izkušnje s pohodniki. Seveda se najde tudi kdo, ki na nas strese svojo slabo voljo. S takimi ljudmi se pogovorimo in ponavadi se razidemo dobre volje. Slabo ‘reklamo’ nam žal delajo tudi posamezni kolesarji z objestno vožnjo - ravno take skušamo ‘prevzgojiti’ v odgovornejše obiskovalce naravnega okolja. Druga stvar pa je zastarela zakonodaja še iz časov, ko gorsko kolesarstvo še ni bilo tako razvito, kot je zdaj. Ministrstvo za okolje in prostor je sicer letos pripravilo nov predlog zakona, ki pa je tako zelo nečloveški, da praktično onemogoča kakršen koli razvoj turnega kolesarstva, ki je med drugim eden večjih potencialov slovenskega turizma.«
Kakšno je zanimanje? Kakšne ljudi zanima TK?
»Zanimanje je precejšnje, saj smo seminar varne vožnje, ki smo ga organizirali septembra na Krvavcu, morali ponoviti. Udeležence smo imeli z vseh koncev Slovenije, celo iz Hrvaške. Turno kolesarjenje je sicer idealna kombinacija za planinca, ki rad tudi kolesari.«
Kakšno opremo potrebujemo za TK?
»Gorsko kolo in zdravo pamet. Brez gorskega kolesa nikakor ne gre. Če je to vzmeteno, bo kolesar bolj užival v svoji vožnji, lahko se bo peljal tudi po težjih terenih. Obvezen del opreme je čelada, vsak turni kolesar pa je opremljen tudi z rezervnimi pripomočki (orodje za menjavo zračnice in druga lažja popravila). Druge stvari so povsem enake kot pri planincih (primerna oblačila, hrana in pijača).«
Opišite nam traso, ki je primerna za začetnike in na kateri bodo zagotovo uživali?
»S kolesom namesto z avtom. Čudovite možnosti za začetnike ponujajo doline Završnica, Krnica, Voje v Bohinju ... Kolesarju z malce več kondicije bi priporočil planine pod Stolom, pod Košuto, Jelovico … Gre za povsem nezahtevne terene z izjemno naravo. Škoda pa je, da so te poti zelo obremenjene z avtomobilskim prometom, saj smo ljudje danes navajeni, da se povsod pripeljemo z avtom. Zato turni kolesarji raje zahajamo na ožje poti ...
Gorenjska je raj za zahtevnejše turne kolesarje. Na Gorenjskem imamo praktično neomejene možnosti, saj imamo veliko sredogorja in visokogorja, kjer se odkrivajo nove možnosti za vedno bolj zahtevne kolesarje. Izjemne ture ponujajo Škofjeloško hribovje in Polhograjci, bolj zahtevni bodo hitro zašli v Karavanke, saj se praktično skoraj na vse vrhove da pripeljati.
Seveda pa smo pri zahtevnejših turah hitro v prekršku, saj je vožnja po planinskih poteh z zakonom prepovedana.«
Miroslav Braco Cvjetičanin