SIDARTA: Severna stena Triglava - alpinistični vodnik / Miha Valič, Marko Prezelj, Janez Skok / Prva izdaja
STENA
Severna stena Triglava
alpinistični vodnik
Avtorji: Miha Valič, Marko Prezelj, Janez Skok
Zgodovinski pregled: Aleksander Bjelčevič
Strokovni pregled: Tomaž Jakofčič
Skice smeri: Mojca Sekulič Fo, Janez Skok
Risba stene: Danilo Cedilnik - Den
Ilustracije cvetja: prof. Vlado Ravnik
Fotografije: Jože Mihelič, Fototeka Slovenskega planinskega muzeja,
Stane Belak - Šrauf, Nastja Davidova, Aleš Ekar, Tomaž Jakofčič,
Peter Janežič, Luka Lindič, Tone Marenče, Marko Prezelj, Janez Skok,
Niko Tancar, Miha Valič
Oblikovanje: Sidarta
Založba: © SIDARTA, Ljubljana, 2011
796.52(234.323.6Triglav)(036
ISBN 978-961-6027-64-p
COBISS.SI-ID: 257667584
Plastificirane platnice, 152 strani (125 mm x 210 mm), barvni tisk, cena 29 EUR
Vsi, ki smo sodelovali pri nastanku vodnika, se zavedamo, da ta še zdaleč ni popoln. Je bolj predhodnik, prvi korak do natančnejšega in bolj konsistentnega vodnika, ki pa lahko nastane na osnovi tega, ki je pred vami. Glavni motor vodnika po Steni je bil Miha Valič, kateremu je predvsem s fotoaparatom in idejno zasnovo stal ob strani Marko Prezelj. Miha je zbiral gradivo ter izdatno tudi sam raziskoval steno. 
Veliki zbirki že preplezanih, predvsem klasičnih smeri je načrtno dodal še nekaj manj znanih in redko ponavljanih smeri, kar mu je omogočilo, da je preveril številne nejasne oziroma pomanjkljive opise in skice. Ko je bilo grobo delo zbiranja, urejanja in preverjanja podatkov končano, je Mihova tragična smrt zaustavila tudi delo na vodniku. S knjigo sta nadaljevala Marko Prezelj in Janez Skok, pri zaključni obdelavi in preverjanju vrisov ter zbranih podatkov pa je priskočil na pomoč še Tomaž Jakofčič. Aleš Bjelčevič je dodal zgodovinski oris.
Triglavska stena je plezalsko ena najbolje obdelanih sten pri nas, zgodovina njenega raziskovanja pa ena najdaljših v naših gorah. Osupljivo veliko število smeri je delo Frančka Kneza, plezalca z izredno intuicijo in smislom za branje sten in iskanje prehodov čez velikokrat navidezno neprehoden svet. V njegovem najplodnejšem obdobju je bila frekvenca plezanja novih smeri tolikšna, da mu je enostavno zmanjkalo časa za natančnejše urejanje dokumentacije o smereh, ki jih je splezal. Njegove skice zaradi navidez ravnega poteka delujejo nenatančno. A le na prvi pogled. Za tiste, ki so vajeni plezanja v odprti steni in iskanja prehodov, vsebujejo vse najnujnejše informacije o poteku smeri.