Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Pliskina učna pot

MOJA GORSKA POT SKOZI ČAS - seznam gora, planinskih koč, bivakov ... s prvimi pristopi, razvrščenimi po nazivu, nadmorski višini, dnevu obiska in času pristopa

Video: Pliskina učna pot

Vojaška kapelicaKraška učna pot, ki je speljana v osrčju Krasa, krožno med Pliskovico  in Kosoveljami. Izhodišče iz vasi Pliskovica, dolžine šestih kilometrov brez omembe vrednih vzponov in spustov vodi po nekoč obdelani zemlji, ki se vedno bolj zarašča Ovci ima v očehKraška učna pot, ki je speljana v osrčju Krasa, krožno med Pliskovico  in Kosoveljami. Izhodišče iz vasi Pliskovica, dolžine šestih kilometrov brez omembe vrednih vzponov in spustov vodi po nekoč obdelani zemlji, ki se vedno bolj zarašča
Vaški vodnjak ...Kraška učna pot, ki je speljana v osrčju Krasa, krožno med Pliskovico  in Kosoveljami. Izhodišče iz vasi Pliskovica, dolžine šestih kilometrov brez omembe vrednih vzponov in spustov vodi po nekoč obdelani zemlji, ki se vedno bolj zarašča ... in pogled vanjKraška učna pot, ki je speljana v osrčju Krasa, krožno med Pliskovico  in Kosoveljami. Izhodišče iz vasi Pliskovica, dolžine šestih kilometrov brez omembe vrednih vzponov in spustov vodi po nekoč obdelani zemlji, ki se vedno bolj zarašča
Na Pliskini potiKraška učna pot, ki je speljana v osrčju Krasa, krožno med Pliskovico  in Kosoveljami. Izhodišče iz vasi Pliskovica, dolžine šestih kilometrov brez omembe vrednih vzponov in spustov vodi po nekoč obdelani zemlji, ki se vedno bolj zarašča Ob Pliskini potiKraška učna pot, ki je speljana v osrčju Krasa, krožno med Pliskovico  in Kosoveljami. Izhodišče iz vasi Pliskovica, dolžine šestih kilometrov brez omembe vrednih vzponov in spustov vodi po nekoč obdelani zemlji, ki se vedno bolj zarašča
Ptice še tu gnezdijo?Kraška učna pot, ki je speljana v osrčju Krasa, krožno med Pliskovico  in Kosoveljami. Izhodišče iz vasi Pliskovica, dolžine šestih kilometrov brez omembe vrednih vzponov in spustov vodi po nekoč obdelani zemlji, ki se vedno bolj zarašča Jesen na KrasuKraška učna pot, ki je speljana v osrčju Krasa, krožno med Pliskovico  in Kosoveljami. Izhodišče iz vasi Pliskovica, dolžine šestih kilometrov brez omembe vrednih vzponov in spustov vodi po nekoč obdelani zemlji, ki se vedno bolj zarašča
četrtek, 27. oktober 2011, ob 05:29, Janez Pikon, ogledov: 6790

Ob poti spoznavamo, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Na poti spoznavamo, kako so Kraševci živeli in še živijo od zemlje, koliko truda je bilo potrebno, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike. Videti je, kaj vse so znali narediti iz kamenja, kako so se na brezvodnem površju znali oskrbeti z vodo, kako so znali izkoristiti darove narave.Janez Pikon: Kraška učna pot, ki je speljana v osrčju Krasa, krožno med Pliskovico  in Kosoveljami. Izhodišče iz vasi Pliskovica, dolžine šestih kilometrov brez omembe vrednih vzponov in spustov vodi po nekoč obdelani zemlji, ki se vedno bolj zarašča.

Ob poti spoznavamo, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Na poti spoznavamo, kako so Kraševci živeli in še živijo od zemlje, koliko truda je bilo potrebno, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike. Videti je, kaj vse so znali narediti iz kamenja, kako so se na brezvodnem površju znali oskrbeti z vodo, kako so znali izkoristiti darove narave. Pot pa ni namenjena le spoznavanju preteklosti in sedanjosti, ampak ponuja prijeten, dobre dve uri trajajoč sprehod po kolovozih in stezah, ujetih med dolge kamnite zidove, izza katerih spomladi kuka živopisana cvetana suhih kraških travnikov, jeseni pa grmi v škrlat odetega ruja ustvarjajo pravljično pokrajino.

Ob poti spoznavamo, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Na poti spoznavamo, kako so Kraševci živeli in še živijo od zemlje, koliko truda je bilo potrebno, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike. Videti je, kaj vse so znali narediti iz kamenja, kako so se na brezvodnem površju znali oskrbeti z vodo, kako so znali izkoristiti darove narave.Ob poti spoznavamo, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Na poti spoznavamo, kako so Kraševci živeli in še živijo od zemlje, koliko truda je bilo potrebno, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike. Videti je, kaj vse so znali narediti iz kamenja, kako so se na brezvodnem površju znali oskrbeti z vodo, kako so znali izkoristiti darove narave.Ob poti spoznavamo, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Na poti spoznavamo, kako so Kraševci živeli in še živijo od zemlje, koliko truda je bilo potrebno, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike. Videti je, kaj vse so znali narediti iz kamenja, kako so se na brezvodnem površju znali oskrbeti z vodo, kako so znali izkoristiti darove narave.Ob poti spoznavamo, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Na poti spoznavamo, kako so Kraševci živeli in še živijo od zemlje, koliko truda je bilo potrebno, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike. Videti je, kaj vse so znali narediti iz kamenja, kako so se na brezvodnem površju znali oskrbeti z vodo, kako so znali izkoristiti darove narave.Ob poti spoznavamo, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Na poti spoznavamo, kako so Kraševci živeli in še živijo od zemlje, koliko truda je bilo potrebno, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike. Videti je, kaj vse so znali narediti iz kamenja, kako so se na brezvodnem površju znali oskrbeti z vodo, kako so znali izkoristiti darove narave.

Pliskovica - ptičja vas; pliska je eno od imen za drobno, živahno ptico, ki je poznana še kot bela pastirica ali tresorepka. Imena izdajajo, da je povezana s pastirji, da je živahna, da trese z repom oziroma da pliska, kar pomeni, da udarja z repom ob tla. Slabih dvajset centimetrov dolga, črno-belo-sivo obarvana ptica z dolgim repom s katerim ob pristanku značilno zaniha je pogosta v bližini človeških bivališč. Vidimo jo za traktorjem na njivi ali v vinogradu, rada je ob vodi ali med ovcami na paši, kjer lovi žuželke, ki jih drobnica splaši.

Ob poti spoznavamo, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Na poti spoznavamo, kako so Kraševci živeli in še živijo od zemlje, koliko truda je bilo potrebno, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike. Videti je, kaj vse so znali narediti iz kamenja, kako so se na brezvodnem površju znali oskrbeti z vodo, kako so znali izkoristiti darove narave.Ob poti spoznavamo, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Na poti spoznavamo, kako so Kraševci živeli in še živijo od zemlje, koliko truda je bilo potrebno, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike. Videti je, kaj vse so znali narediti iz kamenja, kako so se na brezvodnem površju znali oskrbeti z vodo, kako so znali izkoristiti darove narave.Ob poti spoznavamo, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Na poti spoznavamo, kako so Kraševci živeli in še živijo od zemlje, koliko truda je bilo potrebno, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike. Videti je, kaj vse so znali narediti iz kamenja, kako so se na brezvodnem površju znali oskrbeti z vodo, kako so znali izkoristiti darove narave.Ob poti spoznavamo, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Na poti spoznavamo, kako so Kraševci živeli in še živijo od zemlje, koliko truda je bilo potrebno, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike. Videti je, kaj vse so znali narediti iz kamenja, kako so se na brezvodnem površju znali oskrbeti z vodo, kako so znali izkoristiti darove narave.Ob poti spoznavamo, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Na poti spoznavamo, kako so Kraševci živeli in še živijo od zemlje, koliko truda je bilo potrebno, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike. Videti je, kaj vse so znali narediti iz kamenja, kako so se na brezvodnem površju znali oskrbeti z vodo, kako so znali izkoristiti darove narave.

Prav ta navezanost na ovce naj bi po zgodbi, ki še živi v ljudskem izročilu, pripomogla k nastanku imena vasi Pliskovica. Prvi naj bi prostor današnje vasi naselili pastirji s čredami drobnice. Med pašo so opazovali ptice pliske, ki so preletavale okrog njihovih ovac. Najbolj živahne ovce so po živahnih pticah poimenovali pliske, vas z živahnimi ovcami in pticami pa je dobila ime Pliskovica.

Na pot krenemo s prostora pred vaško trgovino sredi vasi. Mimo vaškega vodnjaka se odpravimo v zahodni del vasi, imenovan Kovačev Konec, kjer pri balinišču zapustimo vas. Kolovoz nas vodi mimo vinogradov v Gran dolinah ...Živahno ovco Plisko, ki simbolizira pastirsko preteklost vasi, so izbrali za znak potiOznake so okrogle oblike s podobo ovčke na sredi. Našli jih boste na vseh razpotjih, vklesane v kamne suhih zidov ali skale ob potiHiške so gradili iz kamenja, na suho, brez malte. Kamenja na Krasu res ne manjka, da so Kraševci prišli do skromnih njiv in travnikov so morali odstraniti ogromno kamenjaBrini, ruji, jeseni, gabri, rešeljike in drugo grmičevje osvajajo nekdaj gole, revne pašnike, pa tudi opuščene travnike in skromne njive ob poti

Tesna navezanost na ptice se ohranja tudi v današnjem času. Živahni člani Razvojnega društva Pliska, ki skrbi za trajnostni razvoj Pliskovice in sosednjih vasi, so si za cilj zadali ohraniti življenska okolja, v katerih bodo lahko preživele ptice in druge živali Krasa. Zgodba o ptici in ovci je dala ime Pliskini učni poti in društvenemu glasilu Glas Pliske. Močno navezanost na ptice kažejo tudi številni "ptičji" priimki v vasi: Vrabci (Vrabči), Kosiči, Čuki, Petelini, Žerjali nekdaj tudi Orli in drugi... Zato ne bomo zgrešili, če za vas Pliskovico rečemo kar, da je ptičja vas.

Razstavljena stara orodja na steni domačije Pr' Vrabči, kjer smo kupili in preizkusili njihove dobrotePri kaliču je v prijetni senci urejeno počivališče, na tabli pa je razloženo, kako so Kraševci z vodo oskrbovali sebe in živinoOb poti spoznavamo, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Na poti spoznavamo, kako so Kraševci živeli in še živijo od zemlje, koliko truda je bilo potrebno, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike

Obiščemo še domačijo Pr' Vrabči, kjer je vse polno razstavljenih starih orodij na steni domačije, katere so uporabljali v preteklosti, ter poizkusimo njihove dobrote in se rdečih lic, ter otovorjeni s teranom, poslovimo od domačinov.

Vir: Pliskina pot - Kraška učna pot in Igor Maher


Janez Pikon

Oznake: FOT
eXTReMe Tracker