Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Tristo fotografij lepot Julijskih Alp

 18.10.2011

Beljaški gornik in fotograf Helmut Teissl je že od svoje mladosti s pešačenjem odkrival ta del Alp, se vzpenjal na njegove vrhove, raziskoval in fotografiral. O njegovi monografiji Julijske Alpe so na spletni strani Mohorjeve družbe Celovec zapisali, da prikazuje Julijske Alpe v vsem njihovem barvitem sijaju in približa posebno ozračje gorskega sveta na sončni južni strani strehe Alp. Foto: Mohorjeva družba Celovec
 

 

sreda, 19. oktober 2011, ob 10:40, Dušan Škodič, ogledov: 1338

MMC RTVSLO.SI: Mohorjeva družba Celovec je ob 160-letnici delovanja založbe v državnem zboru predstavila fotografsko monografijo Helmuta Teissla Julijske Alpe in podelila dve Slomškovi priznanji.

Mohorjeva družba zaslužnim sodelavcem v zahvalo za uresničevanje idealov na različnih področjih podeljuje Slomškova priznanja, ki sta ju tokrat prejela prevajalka in urednica Lucija Jenčič ter profesor Vekoslav Potočnik.

Zasidranost v prebivalcih na obeh straneh meje
Podpredsednik Planinske zveze Slovenije Borut Peršolja in avtor, beljaški gornik in fotograf Helmut Teissel, sta z avstrijskim veleposlaništvom in Planinsko zvezo Slovenije predstavila monografijo Julijske Alpe, v kateri je na 264 straneh več kot 300 fotografij Julijskih Alp.
Podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora je v uvodnem govoru ob visokem jubileju založbe med drugim povedal, da si je Mohorjeva družba vedno prizadevala za dosledno zaščito slovenske manjšine v Avstriji in za prinašanje slovenskega jezika v prav vsak slovenski dom. Oporni steber za ta izjemen jubilej po besedah Klavore predstavljajo "zasidranost v prebivalstvu tu in onstran meje, trajnostno ohranjanje tradicije in smelo odpiranje v prihodnost", kar dokazujeje tudi vedno širše področje delovanja Mohorjeve družbe Celovec.

Ulica z imenom Mohorjeve družbe Celovec?
Predsednik založbe Jože Kopeinig je predstavil zgodovino založbe, ki se začenja v 19. stoletju, ko se je Andreju Einspielerju, Antonu Janežiču in Antonu Martinu Slomšku porodila zamisel o založbi, ki bi oblikovala kulturno zavest vsega slovenskega naroda. Po prvi svetovni vojni je morala Mohorjeva družba zaradi nemškega nacionalističnega pritiska bežati iz Celovca na Prevalje, po nacističnem prevzemu oblasti je bila vnovič prepovedana, njena prisotnost pa tudi v komunistični Jugoslaviji ni bila zaželena.
Kopeinig je povedal, da je vesel, da je Mohorjeva družba danes v matični domovini sprejeta in priznana, ter je podal pobudo, da bi ob 160-letnici v Sloveniji po njej poimenovali kakšno cesto.

Zaslužna prejemnika Slomškovih priznanj
Slomškovi priznanji zaslužnim sodelavcem sta danes prejela Lucija Jenčič in profesor Vekoslav Potočnik. Lucija Jenčič že vrsto let sodeluje z založbo kot prevajalka, urednica in kulturna novinarka, še posebej pri zbirki Austriaca, ki je namenjena sodobnim avstrijskim pisateljem v slovenskem prevodu.
Vekoslav Potočnik je kot nekdanji dekan in profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani z založbo povezan že od leta 1991. Sodeloval je v meddržavnem projektu za pripravo učbenikov za predmeta Gospodarsko poslovanje in Trgovec ter več kot 20 let sooblikoval učbenike. Med drugim je tudi avtor trijezičnega poslovnega slovarja, ki ga bodo letos izdali tudi v bosanskem in hrvaškem jeziku.

B. Ti. 
 

eXTReMe Tracker