Revija Slovenska vojska - Nataša Oblak: 139 reševalnih akcij z uporabo helikopterja SV, 154 prepeljanih ponesrečencev in 150 ur naleta, številke, ki so iz leta v leto višje tudi zaradi čedalje večjega obiska gora.
September je letos zaradi lepega vremena v gore privabil več ljudi kot pretekla leta. število intervencij se je še povečalo, saj so ob prvem septembrskem koncu tedna gorski reševalci posredovali kar pri osmih nesrečah, tretji septembrski konec tedna pa pri sedmih nesrečah, pri katerih je bila potrebna pomoč posadke helikopterskega reševanja. analizo dela dežurne ekipe za helikoptersko reševanje v gorah ob koncu letne sezone so predstavili v sredo, 21. septembra, na vojaškem delu letališča na Brniku. Na tiskovni konferenci so sodelovali ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, načelnik GšSv generalmajor mag. Alojz Šteiner, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Igor Potočnik, poveljnik CZ Miran Bogataj, gorski reševalec in član GRZS Toni Smolej ter generalni direktor URSZR Darko But.
Najpogostejši vzrok nesreč v gorah so zdrsi
Lepo sončno vreme v slovenske gore zvabi številne ljubitelje gora, nekateri pa kljub opozorilom pristojnih ne upoštevajo pravil vedenja v gorah in takrat se izlet spremeni v boj za preživetje. Kot je povedal gorski reševalec Toni Smolej, predsednik komisije za letalsko reševanje pri GRZS, se v zadnjih nekaj letih pri izvajanju reševalnih akcij v gorskem svetu opaža predvsem povečanje števila nesreč, ki so posledica slabo pripravljenih in neprimerno opremljenih pohodnikov v gore.
Najpogostejši vzrok nesreč so v poletni sezoni predvsem zdrsi. In prav zaradi tovrstnih nesreč je za potrebe reševanja v gorskem svetu in drugih zahtevnih terenskih razmerah na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika v poletnih mesecih vsak dan v pripravljenosti dežurna posadka helikopterskega reševanja s helikopterjem, ki je nepogrešljiva pomoč
reševalcem in poškodovancem, saj skrajša čas reševanja ter pot do celostne medicinske oskrbe. Reševanje v gorah in drugih zahtevnih terenskih razmerah izvaja gorska reševalna služba z državnimi zrakoplovi, pri čemer se primarno za to uporabljajo helikopterji SV, kadar ti niso na voljo, pa helikopterji letalske policijske enote. Dežurstvo poteka praviloma v vidnem delu dneva, v tem času pa je dežurna ekipa v pripravljenosti na Brniku.
Dežurno posadko v helikopterju za reševanje v gorah sestavljajo pilot, kopilot, tehnik letalec, gorski reševalec letalec, zdravnik gorski reševalec letalec in policist.
»Glede na naravo nesreč v gorah in zahtevnost terena je dežurna posadka s helikopterji praktično nepogrešljiva pomoč reševalcem ter ponesrečencem, saj skrajša čas reševanja in pot do celostne medicinske oskrbe,« je še poudaril Smolej.
Letos je bilo od začetka stalnega dežurstva, ki poteka od 3. junija do 2. oktobra, več kot 80 intervencij s helikopterjem, pri čemer je dežurna helikopterska posadka SV sodelovala v več kot 85 odstotkih reševalnih akcij.
V 15 minutah do ponesrečenca
Helikopter SV je opremljen z elektromotornim vitlom, ki omogoča dvig poškodovancev in reševalcev v helikopter, ter z osnovno opremo za oživljanje, z gorivom pa je preskrbljen za dve uri in pol letenja. Tričlanska posadka helikopterja je skupaj z reševalno ekipo na polet pripravljena v 15 minutah od klica, ki ga prek regijskega centra za obveščanje dobijo iz poveljniškega centra SV. Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči je v GRZS trenutno usposobljenih 15 zdravnikov gorskih reševalcev letalcev, 40 reševalcev letalcev, 16 pilotov SV za reševanje s helikopterji bell 412, osem pilotov za reševanje s helikopterji AS 532 AL cougar, devet letalcev tehnikov in štirje operaterji za delo s hidravlično dvigalko.
Zaradi zahtevnosti helikopterskega reševanja v gorah, kjer morajo piloti v zraku lebdeti le kak meter ali dva od stene, namenja 15. HEB velik poudarek usposabljanju pilotov. Vodje zračnih plovil imajo tako pred sodelovanjem v reševalnih akcijah 1000 in več ur naleta, njihov program usposabljanja pa med drugim vključuje gašenje požarov, nošenje tovorov in reševanje v gorah. V 15. HEB velik poudarek namenjajo tudi skupnemu usposabljanju z zdravniki letalci in reševalci letalci. Tako v spomladanskem in jesenskem delu leta izvajajo redna skupna usposabljanja, v katerih vsako leto opravijo po 50 ur naleta. V okviru teh usposabljanj je poudarek tudi na urjenju komunikacije in usklajenosti med reševalci ter posadko helikopterja, saj se ob odpovedi radijskih zvez med seboj sporazumevajo le s posebnimi znaki. Najtežja reševanja so v slabih vremenskih razmerah, pri čemer piloti skladno s civilnimi predpisi ne letijo, če je vidljivost manj kot 800 metrov ali veter več kot 50 kilometrov na uro. Takrat morajo reševalce iz helikopterja spustiti na vidnem predelu gore, reševalna ekipa pa gre nato peš do ponesrečenca, ga oskrbi in se s ponesrečencem premakne na primeren kraj za dvig v helikopter.
Zmanjševanje sredstev vpliva na delo gorskih reševalcev
Slovenija ima zelo razvit sistem prostovoljstva, kar se kaže v velikem številu prostovoljnih reševalcev. Tudi člani GRZS, ki je organizirana v okviru 17 postaj GRS, reševanje v gorah in težko dostopnih krajih izvajajo prostovoljno. Povečanje števila reševanj v gorah in helikopterskih reševalnih akcijah v zadnjem času pomeni tudi več sredstev za vzdrževanje stalne pripravljenosti ekipe helikopterskega reševanja. Tudi letos se bo nadaljevala težnja zmanjševanja obrambnega proračuna po sprejetem rebalansu, saj so integralna sredstva v finančnem načrtu MO za finančno realizacijo letos nižja za 20 odstotkov. Zmanjševanje obrambnih sredstev vpliva tudi na višino sredstev, namenjenih organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, kot je GRZS. Prav zaradi povečevanja števila reševanj v gorah in helikopterskih reševalnih akcij je treba nameniti vedno več denarja za vzdrževanje stalne pripravljenosti ekip helikopterskega reševanja. Hitreje je treba opravljati redna vzdrževanja helikopterjev s pogosto menjavo rezervnih delov, zmanjševanje sredstev pa vpliva tudi na slabše usposabljanje posadk in bolj poredko izvajanje rednih vaj, ki so nujne za varno reševanje v gorah, saj helikoptersko reševanje v gorah zahteva zelo visoko stopnjo usposobljenosti posadk ter reševalcev.
Nataša Oblak