Anonym 25.10.2011 07:30 3232 0

Bavški Grintavec po južnem grebenu

Iskanja - Stane Škrjanec: Ko se s pazljivim napredovanjem ogrejem, začutim, da bo celotno prečenje ena sama visokogorska pravljica. In res. Tehnične težave nikjer ne presežejo I. težavnostne stopnje plezanja ...

V ranem jutru parkiram v vasi Soča. Med pripravo opreme se prepričujem, da hrabre spremlja sreča, a na nahrbtnik vseeno obesim cepin. Nad opuščenim Lemovjem me končno dosežejo prvi sončni žarki. Kakšno poživilo za telo in duha! Kaj kmalu sem na prekrasnem področju pristopa, ko razgledna stezica prične s prečenjem v levo ter se izpne na planino Nad Sočo. Nad njo zabredem v idilični gaj macesnov, ki še niso v polnem razcvetu. Lahna hoja me pomirja, misli pošljem na pašo. Sive ovčice ponovno zberem v kotanji, iz katere mi pogled najprej uide na vrh. A ne za dolgo. Južni greben, ki mi s svojo divjo lepoto prišepne, naj ga vendar obiščem, neizogibno naplavi spomine. Ob prvem pristopu na Bavca iz Soče sem namreč na vrhu rekel besedo ali dve s priletnima gospodoma, ki sta se v sestop namenila proti temu grebenu. Še ravno pravšnji čas sem ju prestregel z vprašanjem: "Kam pa vidva? A se da tudi tjakajle doli?" Eden od njiju mi z nasmeškom odvrne: "Seveda, a ni čisto od muh. Je bolj za kakšne ostarele alpiniste. Tudi kakšna trojka se najde." Seveda sem se ob omembi takšne težavnosti v hipu posral. Danes sem skoraj prepričan, da se tistega dne le razumeli nismo prav dobro in sta jo falota mahnila čez vzhodni greben, saj sem ju med sestopom po markirani poti zaman čakal, da se prikažeta na rezi južnega grebena.
Tokrat se iz kotanje po travnati gredi nanj povzpnem sam. Lepotec že s spodnjega dela, kjer še kraljujejo trave, takoj zasije na polno! Obenem se mi od srca odvalita dve skrbi, ki sta me iz podzavesti malo grizli že od začetka. Težav v zvezi s snegom začuda ni niti slutiti, stenska zapora, ki se v zgornji tretjini grebena kaže z markirane poti pa takisto pokaže milejši obraz (skriti prehod). Ko se s pazljivim napredovanjem ogrejem, začutim, da bo celotno prečenje ena sama visokogorska pravljica. In res. Tehnične težave nikjer ne presežejo I. težavnostne stopnje plezanja. Obiti moram nekaj (pre)drznih skalnatih rogljev (tik pred izstopnim žlebom se da z obeh strani - lažje po levi), skala je sicer precej krušljiva, izpostavljenost zmerna, prikriti izstopni žleb pa naravnost prijazen. Nad slednjim kmalu prestrežem stičišče z vzhodnim grebenom, ki na prvo oko izgleda precej bolj nabrušen od južnega. Vrh Bavškega Grintavca je na dosegu dlani.

P.s. Hvala ti, Bavc, za letošnjo zadnjo kopno visokogorsko turo. Bila je nepozabna.

Lep pozdrav in srečno.