Javna tribuna (1983) - Fran Vodnik: Rekreacija v planinstvu
Letni občni zbor planinskega društva Šmarna gora je decembra v svojem dvanajstem poročilu od ustanovitve pokazal, da daje planinstvo veliko dela in tudi užitkov v naravi, predvsem v planinskih taborih pionirjev in mladincev, ti zajemajo nad dve tretjini vsega članstva, tako da je odraslih v društvu le okrog 40 od skupno 176. Ker imajo v zaledju mnogo zaposlenih v industriji in drugod. bi vsekakor pričakovali več odraslih v društvu že zato, ker v bližini ni drugih športnih društev, da bi bili tam angažirani. Udeležba na občnem zboru pa je bila skoraj nepričakovana, odraslih skupno skoraj za polovico članstva v PD,kar je dokaz zanimanja za planinstvo, vendar pa še manjkajo načini, kako pridobiti nove člane. Mnogim je težko poiskati pravi naslov, da se včlanijo, ali da poiščejo kakega planinca ter mu povedo svojo željo, da stopijo v njihove vrste, čeprav vedo za koristi hoje po gorah, če se ne ukvarjajo s kakim drugim športom (tek, kolesarjenje, plavanje itd).
Zbor je s kulturnim programom in prikazovanjem diapozitivov o gorah in ljudeh na njih vedro dokazal, da ni enostransko usmerjen. Udeleženci zbora so slišali tudi pripombe, da pustijo otroke v naravo nepripravljene glede vremena in hrane, zato velja to skrb povečati, obenem s širjenjem pionirskih in mladinskih vrst v planinstvu pod vodstvom mentorjev.
Planinstvo v osnovni šoli v Pirničah se kar lepo razvija, medtem ko v Šmartnem še precej manjka do primernih akcij za planinstvo. Pri svojem delu je društvo lahko najbolj ponosno na lanski planinski tabor na šmarni gori, ki je bil tako pester in bogat, da česa podobnega kje drugje skoraj ne bo. Sicer majhno društvo ima na skrbi poti na Šmarno goro, poleg tega
pa mora skrbeti še za več poti v Julijcih, zdaj pa bi radi sodelovali pri markiranju nove poti bratstva Ljubljana — Reka. V »notranjem« življenju društva moramo omeniti, da so povečali svojo knjižnico in si uredili poljsko kuhinjo, ki prav pride na taborih. Po možnosti izdajajo tudi svoj list, ki pa ima denarne in tudi druge težave.
V svojih vrstah ima, kot malo katero društvo, tudi številne alpiniste, ki so opravili v letu okrog 246 tur do 2000 m visoko in sedem nad 3000 m, opravili so 143 plezalnih vzponov po stenah raznih gora in še druge akcije, ki jih je prikazalo poročilo načelnika AO. Seveda pa stoje na poti njihovemu delu finančne in druge ovire, vendar bodo tudi letos po svojih močeh delovali pri odkrivanju in osvajanju novih smeri v naših in tujih gorah.
Občnemu zboru planincev pa bo verjetno ostat dolgo v spominu njihov častni član 96- letni prof. Vilko Mazi, ki so ga toplo sprejeli in zavzeto poslušali, ko je skoraj pol ure govoril o svojem delu v planinstvu. Kot skromen ter delaven si je za vedno postavil spomin nase s potjo, ki jo je sam uredil do leta 1953 na Grmado, ta Mazijeva pot je skoraj vsak dan obiskana zaradi lepih razgledov proti Dolomitom, naseljem, skalnim iglam- itd. Ob taki častitljivi starosti človek pomisli tudi nase, da bi si naštel tako število let. Torej upanje obstaja v planinski hoji, ki pripomore k zdravju telesa in duha, na kar danes mnogi pozabljajo. Zato moramo občnemu zboru PD Šmarna gora le želeti, da se jim članstvo pomladi, da bodo še naprej uspešno opravljali svoje naloge in nudili možnosti za človekovo sprostitev v naravi, po planinah in naših gorah.
Fran Vodnik
Javna tribuna, februar 1983, letnik 23, številka 230