Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Geografija v filmu »Durmitor«

 

 

nedelja, 13. december 1931, ob 05:28, Boris Štupar, ogledov: 1631

Življenje in svet (1931) - Dr. Jože Rus: Ljubljana, glavno središče turistike v Jugoslaviji, je doživela to jesen dve moderni pridobitvi prve vrste. Doživela je prva dva domača turistična filma, ki naj razširjata slavo o lepotah jugoslovanskih pokrajin doma kakor v daljnem svetu in tako pospešujeta razvoj naše prirodne industrije.

Prvi je bil film pod imenom »Zlatorog« iz gorskih pokrajin Triglava. Izdelali so ga z umetniškim okusom člani turistovskega kluba »Skale« v Ljubljani pod vsestranskim vodstvom njihovega predsednika. znanega foto-amaterja g. konserv. prof. Janka Ravnika. Drugi film pa je »Durmitor«, film gorskih pokrajin vzhodne Hercegovine in črnogorskih Brd z vrhuncem v drobnjačkem Durmitoru. Ta film je izdelan brez vsakršne podpore od strani poklicanih na prizadevanje in stroške planinarskega kluba »Sljeme« v Zagrebu. V njem pa se ne kaže samo ena znamka kakor n. pr. v »Zlatorogu« ime prof. Ravnika: njegov »objektivni« del je delo znanega fotomojstra K. Koraneka z Dunaja, subjektivno pa nosi film jasen žig geografskega in etnografskega poznavanja dinarskega gorskega sveta, ki si ga je pridobil na napornih študijskih popotovanjih g. dr. Branimir Gušič, zagrebški zdravnik, obenem geograf in etnograf ter predsednik kluba »Sljeme«. V tej srečni delitvi dela se mi zdi, da je treba gledati glavni vzrok, da je to filmsko podjetje uspelo do tako visoke mere in do nedeljenega priznanja.

Filmovane pokrajine spadajo med najbolj odročne dele Jugoslavije, saj so oddaljene od Zagreba po več sto kilometrov železniške kakor avtobusne vožnje. Zaradi tega jih ni bilo mogoče posneti drugače kakor v kratkem odmerjenem času 26 dni, rez ozira na to, ali je bilo vreme ugodno ali ne. Oba podjetna tovariša, Gušič in Koranek, sta v tem času strnila v filmski trak vse najznačilnejše slike iz prirode in življenja tamkajšnjih krajev. Predstavila sta nam kraje v njihovih treh dimenzijah, predočila na bežečem traku prostrane pašne planjave pa globoko vrezane rečne kanjone in visoko pod nebo štrleče, raztreskane gorske grebene s strmo izdolbenimi ledniškimi krnicami in kotanjami pa neodtočnimi jezeri.
Poleg geomorfoloških značilnosti, ki se kažejo posebno v razlikah med travnatimi planjavami in kamnitimi kraškimi goličavami, nam stopa na mnogo mestih pred oči celo hribinska zgradba pokrajine: Prutaš in Šareni pasovi Suško nam od daleč vidno označujeta pisanost hribinske zgradbe že s svojima samima imenoma.
Da je naše občudovanje Gušičevega geografskega občutja tem večje, moramo pomisliti že na to-le dejstvo. V g. Gušiču in njegovi družici g. Marjani, profesorici v Zagrebu, je videl »Durmitor« i turista i Mimo vanje obenem prvikrat v svoji pisani zgodovini, dočim sta dobi prvih gorskih pohodov Baltazarja Hacqueta na eni, a Ravnikovega fiimovanja na drugi strani pri slovenskem »Zlatorogu« narazen za dolgo dobo 150 let. (Glej članek »Durmitor«, ki ga je priobčil dr. B. Gušić v geografski številki našega obzornika; knjiga 7., str. 544. Ur.)

Življenje in svet, 13. december 1931
 

eXTReMe Tracker