Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

"Na čelu planincev so dinozavri"

Dnevnik: Rekreativni šport je za Slovence pomemben del preživljanja prostega časa, to pa potrjuje tudi besna razprava o novem zakonu o vožnji v naravnem okolju, ki traja v teh dneh. Na eni strani so planinci oziroma Planinska zveza Slovenije, na drugi strani pa gorski kolesarji. Sodeč po osnutku zakona bodo lahko slednji svoja draga gorska kolesa v kratkem prodali, saj bi znala postati neuporabna.

Dogajanje so dejansko sprožili motoristi oziroma vozniki enduro motorjev. Tudi oni nadvse ljubijo naravo in brezpotja. "Osnovni problem pa je, da ga ne morem ustaviti. Ker je hitrejši in okretnejši," je ob pasulju pri koči Šumik na Pohorju pred štirinajstimi dnevi, ko se je naša posadka pridružila inšpekcijskemu ogledu, navrgel policist Osvald iz policijske postaje Ruše. Pojav motoriziranih državljanov je spremenil razmere tudi za vse ostale obiskovalce gozda. Spremenil je pravila igre, ki so vsaj za kolesarje do nedavna sicer obstajala, vendar pa so jih vse od leta 1995, ko je vožnja zunaj kategoriziranih cest dejansko prepovedana, brez težav kršili. In ko so pričakovali, da jim bo nova zakonodaja sprostila pristop do hudournikov, gozdnih vlak in drugih njim ljubih neobljudenih pobočij, jih je zakonodajalec izenačil z motoristi.

Omenjenega dne sta bila milosti deležna tudi gorska kolesarja, ki sta se pripeljala navzdol po gozdni vlaki in brez slehernega občutka krivde, torej meneč, da nista v nikakršnem prekršku, posedla za mizo poleg od tiste, za katero sva se s Cjuho družila z organi pregona in inšpektorji. Z gospodoma Bojanom Vomrom z Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter starim mariborskim gozdarskim inšpektorjem Dragom Križanom. "Mislim, da se zavest ljudi vendarle spreminja. Sploh odkar se pojavljamo na terenu," je dejal Vomer. Kako drugače, kot da računajo na zavest, gozdni inšpektorji realno težko uveljavljajo zakon. Za vse slovenske gozdove jih je samo 18.

Slabi fantje

Vlake so koridorji v gozdu, po katerih drvarji spravljajo po strmini navzdol les. Med gorskimi kolesarji so izjemno priljubljene. Dejansko iščejo po gozdovih predvsem vlake. In kot smo že omenili, uredba iz leta 1995 vožnjo po vlakah prepoveduje. "Uredba je sicer veljala, vendar je nihče ni spoštoval in smo ves čas vozili, obenem pa po sprejetju uredbe nihče ni rekel, da se ukvarjamo s prepovedano dejavnostjo," pravi Zdravc Božnar, prodajalec, serviser in gorskokolesarski aktivist, ki ga osnutek novega zakona o vožnji v naravi izrazito jezi.

Predvideva namreč splošno prepoved vožnje v naravnem okolju, se pravi po vseh površinah, ki niso kategorizirane ceste. "Na Whistler Mountainu v Kanadi, ki je gorskokolesarski raj, so zabeležili milijontega obiskovalca. Tam se vozijo tudi zunaj parka, pa ni težav. Če bo pri nas dovoljeno voziti samo po cestah in makadamskih poteh, bodo gorska kolesa postala odveč, čeprav je gorskih kolesarjev v Sloveniji približno 10.000, koles pa še več." Osnutek zakona je gorske kolesarje namreč izenačil z motoristi, s čimer se prvi seveda nikakor ne strinjajo. "Sploh pa gorsko kolo ni prevozno sredstvo, temveč športno-rekreativni rekvizit. V povprečju stane 2000 evrov, v naravi pa se z njim praviloma vozijo kultivirani ljudje, ki znajo spoštovati prednost pešcev. Trdim, da gorski kolesarji niso bolj škodljivi od planincev, sploh če ti uporabljajo pohodniške palice. Trditve, da smo gorski kolesarji škodljivi, ne slonijo na nikakršnih raziskavah. Celo obratno je. Opravljene raziskave po svetu potrjujejo ravno to, da sta kolesar in pešec enakovredno škodljiva oziroma neškodljiva. Predvsem pa v uvodu k osnutku zakona kot primere navajajo izključno motoriste. In nas potem izenačijo z njimi."

Ena od "divjih motokrosističnih stez", do katere smo se odpravili z inšpekcijsko ekspedicijo, se vije v gozdu na planini Kozjak. Hrib se nahaja na drugi strani dravske doline, nasproti Pohorja, že skorajda na meji z Avstrijo, proti stezi pa zaviješ pri opusteli graščini Viltuš. "Ni jih. Sicer bi jih že prej slišali od spodaj, saj so izrazito glasni," je na glas pomislil gozdni inšpektor Križan in na tisti prelep jesenski sončni dan ugriznil v surov kostanj. Steza je pomenila kaka dva metra širok pas steptane zemlje, v kateri so se poznale kolesnice od visokokubičnih motorjev. Morda bi morali počakati dež. Zdi se, da je motokrosiranje v blatu poseben fetiš, dejavnost je v porastu. "Danes froc za birmo dobi krosko," je pripomnil nekdo. In kadar se motoristi odpravijo v naravo, nemalokrat tudi snamejo registrske tablice, tako da so neizsledljivi, pojasni policist Osvald.

Slabi fantje zgodbe so torej enduro motoristi. Silvin Vesenjak, predsednik enduro komisije pri AMZS, pravi, da tudi sam ni privrženec tega, da bi se vozilo povsod, ampak da naj se naredijo poligoni. Da se na primer dovoli vožnja po Počku. "Po degradiranih področjih. Kajti če nam že pobirajo kazni, naj tudi kaj naredijo za nas. Pred dvema letoma smo dali svoje predloge, sestanka pa ni bilo. Zdi se, da države zadeva niti ne zanima. Hkrati pa imamo tudi mi svoje mnenje o tistih, ki nas najbolj kritizirajo. Na primer o lovcih, ki se imajo za velike spoštovalce narave, mi pa nanje ne gledamo ravno tako. Skratka ne moreš samo prepovedovati, ampak moraš tudi kaj ponuditi. Vse bi se dalo omejiti." Priljubljenost vožnje z enduro motorji se veča. O tem najbolj priča podatek, da se je letošnje serije petih tekmovanj v cross-country vožnji udeležilo kar 390 tekmovalcev.

V vsakem primeru je že laičnemu očesu jasno, da kolo pač ne more tako razriti zemlje, kot jo enduro motor. A zakaj potem osnutek zakona izenačuje motoriste in kolesarje? Zdravc Božnar meni, da je v ozadju zgolj in predvsem interes vrhov Planinske zveze Slovenije, ki noče pripustiti kolesarjev v svoj svet. V teritorij, ki ga upravljajo. Teritorij gora, gozdov in pešpoti. "Planinska zveza ima 250.000 članov, gorskih kolesarjev je pa vsega 10.000. In na čelu PZS so dinozavri, ki nočejo sprejeti sprememb. Bržkone ob pomoči lovcev in ribičev, ki jih je prav tako veliko v vladnih krogih. Planinska baza je drugačna. Med njimi je veliko kolesarjev. Za Nemčijo na primer velja podatek, da je 30 odstotkov planincev tudi gorskih kolesarjev. Nenazadnje imajo pri PZS tudi sekcijo za turno kolesarstvo, kar pa ni pomagalo."

Mladen Berginc, vodja sektorja za ohranjanje narave na ministrstvu za okolje in prostor, ki je pristojen za zakon, je na pomladanskem posvetu v Bohinju na vprašanje, ali bo novi zakon zmanjšal število nelegalnih voženj v naravnem okolju, odgovoril, da bo zakon zagotovo omejil "to tako imenovano svobodo". Gospod, ki se na vabilo za sodelovanje v tem zapisu sicer ni odzval, je torej optimist. Meni, da piše zakon, ki se ga bo dalo izvajati. Gorski kolesarji menijo drugače.

Nismo kolesarska država

Predsednik turnokolesarske sekcije pri PZS je prof. dr. Jože Rovan. Obiskali smo ga na fakulteti za ekonomijo, kjer predava statistiko. Slok, umirjen človek, ki pravi, da je gorsko kolesarstvo najpomembnejši del njegovega prostega časa. Najpomembnejša postranska stvar torej. Njegov nogomet. Na zadevo gleda z nekolikanj historične perspektive. Takole pravi: "Turni kolesarji smo le del PZS, razprave med pohodniki in gorskimi kolesarji pa se mi zdijo primerljive s tem, ko je Jakob Aljaž svojčas preganjal alpiniste iz doline Vrat, čeprav je bil dokazano človek širokega duha. V Skandinaviji velja samoomejevalni princip. Lahko greš čez gozd, ne greš pa preko zasebnega dvorišča. Moje osebno stališče je, da vozim tam, kjer ne puščam sledi. V italijanskem Trentinu, ki je meka gorskega kolesarstva, je dovoljena vožnja po vseh pobočjih z naklonom, manjšim od 20 odstotkov, in kjer je širina poti 1,5 metra. Te poti sploh niso označene. Označene so samo zahtevnejše in nekatere izmed njih občasno tudi zaprejo. Da si narava opomore. Tako tudi sam nisem za to, da bi bilo dovoljeno kolesariti po sedmerih jezerih. Določene poti morajo biti zaprte, vendar pa mora biti vse ostalo odprto. Sem torej izrazito proti splošni prepovedi," pravi dr. Rovan.

Razmerje med planinci in gorskimi kolesarji, je v pogovoru nekdo navrgel, je podobno napetostim med alpskimi smučarji in deskarji na snegu, odkar so se ti pred leti pojavili na slovenskih smučiščih. Pa vendar z eno razliko, in sicer, da so gorski kolesarji tik pred tem, da se jih dejansko odstrani z igrišča. Andrej Dekleva, novinar, gorskokolesarski aktivist in soudeleženec pri pogajanjih med kolesarji in Mladenom Bergincem, pravi: "Naš predlog je, da se dikcija zakona enostavno obrne. Torej, kolesarjenje naj ne bo splošno prepovedano oziroma dovoljeno le v primerih, ko se na izrecno zahtevo in zgolj s posebnim dovoljenjem odpre določena proga, temveč naj bo kolesarjenje v naravi splošno dovoljeno in naj se na izrecno zahtevo zapirajo posamezne proge. Izkušnje s prvo varianto namreč že imamo, in niso dobre. Leta 2007 sprejeti zakon o planinskih poteh in o gozdovih dopušča možnost, da se določena pot legalizira za vožnjo s kolesi, vendar pa v štirih letih ni bila legalizirana niti ena sama proga. Odpreti kolesarsko stezo na izrecno zahtevo je namreč ogromen logistični problem. Označitev gozdne vlake, ki ima številne odcepe in privode, zahteva nešteto tabel. Zavod za gozdove je gozdove razdelil na štiri vrste oziroma cone. V približno 80 odstotkih slovenskih gozdov bi bilo gibanje lahko dovoljeno oziroma bi se v njih lahko odpirale vlake," razmišlja Dekleva in dodaja, da je vendarle smiselno pripraviti zakon, ki bo učinkovit. Zakon, ki bo veljal in ga bo ljudstvo spoštovalo: "Uredba ni rešila ničesar. Bili smo tiho in se vozili naprej. V težavah so bili organizatorji tekmovanj, ki pa so goljufali tako, da so uradno prijavljali cestne dirke, dejansko pa se je vozilo po pobočju poleg ceste. Tudi če bo zakon sprejet v sedaj predlagani obliki, bo verjetno tako. Prebivalci se bodo vozili po lokalnih stezah, turisti bodo šli pa drugam, kjer imajo več možnosti. V vsakem primeru nismo kolesarska država. Nihče na svetu nima splošne prepovedi," pravi Dekleva, Božnar pa dodaja: "Tak osnutek zakona pomeni gospodarsko škodo.

Kategorije:
Novosti KOL SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti