Gorenjski glas, planinski kotiček - Jelena Justin: Planjava (2392 m) - Poleg Kočne najbolj mogočna gora Grintovcev. Njena severna stena je visoka več kot 1000 metrov in prepadno pada v Logarsko dolino.
V vencu Kamniško-Savinjskih Alp je naš tokratni cilj mogočna gora na desni strani Jermanovih vrat oz. Kamniškega sedla, gledano s kamniške strani. Gora s svojo jugozahodno in zahodno steno, ki jo razčlenjujejo številne grape, ponuja odlično zimsko plezarijo.
Izhodišče vzpona je Kamniška Bistrica. Da si bomo rahlo skrajšali vzpon, se bomo zapeljali do Jermance. Na križiščih se držimo desno. Cesta je mestoma precej razrita. Skoraj na koncu ceste parkiramo. Odpravimo se po vodoravni lovski poti, ki se ji kmalu priključi markirana pot na Kamniško sedlo iz Kamniške Bistrice. Nadaljujemo v smeri markacij do razpotja, kjer nadaljujemo naravnost oz. levo proti Kamniškemu sedlu. Desno gre sicer dobro shojena in vidna steza v Repov kot, ki pa ni markiran.
Sledi vzpon po gozdu, v okljukih proti Pastirjem. Na levi strani se nam začne kazati Brana s svojo Bosovo grapo, ki pozimi v ugodnih pogojih ponuja fantastično plezanje. Od Pastirjev dalje sledi še nekaj malega gozda, nato pa se pred nami pokaže travnato-ruševnata pregrada Kamniškega sedla, proti kateremu se pot vije v prijetnih okljukih. Na sedlu si malce oddahnimo, nato pa zavijemo proti znanim skalnim rogljem, imenovanim Babe, mimo katerih pelje zavarovana pot na Planjavo. Pot je speljana pod zahodno steno, preko katere je speljanih precej alpinističnih smeri, krasijo pa jo različne apnenčaste skulpture, ki dovolijo domišljiji, da se prosto sprehaja. Mestoma so nam v pomoč jeklenice, saj hodimo po razdrapanem svetu, ki preči nekaj grap. Ena od njih je pozimi aktualna grapa, ki se imenuje po Skalašu Sandiju Wisiaku. V zgodnjem poletju je prečenje te grape lahko, sploh v zgodnjih jutranjih urah, delikatno mesto vzpona, ki od nas zahteva, da imamo s seboj tudi cepin in dereze, saj v grapi pogosto leži sneg. Ko zapustimo območje pod zahodno steno, smo na travnatem jugozahodnem robu Planjave Sukalniku. Nekaj časa hodimo po travnati južni strani Planjave, nato pa nas markacije usmerijo levo, proti vrhu.
Vrh Planjave nam tako kot večina kamniško savinjskih gora postreže z enkratnim razgledom. Proti zahodu se nam odpre pogled proti Brani, Turski gori, Skuti, Rinkam, Mrzli gori; pogled na sever je pogled proti Olševi, Peci; na vzhodu so Ojstrica, pa Krofička, Ute, Strelovec, Raduha, v ozadju pa Uršlja gora; na jugu na desni vidimo nazobčan greben Zeleniških špic s Staničevim vrhom, ki se nadaljuje naprej vse do Kamniškega dedca, na levi strani je Kalški greben s Krvavcem in Kompotelo.
Z vrha sestopimo po markirani poti, ki vodi proti Korošici, do Srebrnega sedla, od tam pa skozi Repov kot nazaj do Jermance. S sedla sestopimo proti jugozahodu po skrotju do možica, kjer se obrnemo desno. Sledi skalnati del, kjer je potrebno preplezati skalni skok. Ko dosežemo melišče, se držimo desne strani. Po gladkih skalnih ploščah dosežemo skrotje Planjave. Kmalu zasledimo boljšo in od zgoraj dobro vidno stezo, ki nas mimo tolmunov, ki jih je ustvaril potoček Sedelček, pripelje nazaj do Jermance.
Sestop s Srebrnega sedla v Repov kot zahteva od nas plezanje I. težavnostne stopnje in do neoznačene poti, ki poteka skozi gozd, hodimo po brezpotju, zato je nujno, da imamo dober občutek za orientacijo. Če se zavedamo tega, da je opisani sestop za nas prezahteven, predlagam, da sestopimo po običajni poti vzpona; v obeh primerih bo za nami čudovito izkoriščen dan.
Nadmorska višina: 2392 m
Višinska razlika: 1492 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 5 zvezdic
Jelena Justin