Obalno PD Koper - Maruška Lenarčič: Skoraj tisoč planincev sosednjih društev, nikoli manjkajočih rojakov iz Italije, pa hrvaških Istranov in mladih družin
Slavnik prekrasen
v ponos si mi ti.
Kdor koli te vidi
te znova želi. |
Zato te s ponosom
pozdravljamo vsi.
Ker vsem si najlepša
Gora nam ti |
(gruppo corale)
Vsem, ki so se v nedeljo podali, peš ali s kolesom, na Slavnik in se pridružili planincem Obalnega planinskega društva Koper – organizatorjem vsakoletnega spominskega pohoda na obalnega očaka, ni bilo žal truda. Doživeli so razkošje jesensko poletnega dne, se naužili sonca in očarljivega razgleda daleč na morje, na Snežnik in Učko, Alpe, popili čašico planinskega čaja …
Skoraj tisoč planincev sosednjih društev, nikoli manjkajočih rojakov iz Italije, pa hrvaških Istranov in mladih družin je ponoven dokaz, da kljub pohlepnemu potrošniškemu slogu življenja, ki ga vsiljujejo vsakodnevne reklame in naraščajočemu individualizmu, si vendarle ljudje želijo druženja. Prisrčno srečanje s starimi znanci, topel stisk roke, kramljanje o čisto navadnih stvareh še vedno veliko pomenijo. Zadihati s polnimi pljuči in posedeti z znanci in prijatelji so drobni trenutki, ki dajejo novega življenjskega zagona. In prav to je tudi namen pohoda, poleg spomina na vse tiste, ki so po poteh Slavnika in pod njim hodili v povsem drugih pogojih v času NOB in omogočili, da danes živimo v Primorski, pridruženi matični domovi pred 64. leti. V prisrčnem kulturnem programu, oblikovala ga je pevska skupina OPD, so s pesmijo in besedo poudarili navezanost in ljubezen planincev do gora, Istre, Slavnika, Primorske… in seveda za konec zanosno vsi skupaj zapeli, kaj drugega kot Vstajenje Primorske.
Zakaj prav na Slavnik? Pisatelj Marjan Tomšič je napisal: »…Vsekakor pa mi moja osebna izkušnja pravi, da te noben drugi hrib tu v bližini morja ne napolni z energijo tako, kot to stori Slavnik. Kdo ve, v čem tiči skrivnost tega pojava.« in med drugim nadaljuje: »... Na sredini ene od teh poti namreč sedijo na kamnitih prestolih nadangeli. Tam blizu je tudi jasa, na kateri plešejo ob kresni noči kresničke, vile, vilinke; palčki pa jim godejo na piščali.«
Verjetno ima vsak hodec na Slavnik svoj odgovor, svojo skrivnost in svojo vilo ali palčka. Tako naj še dolgo ostane!
Maruška Lenarčič
Foto: Nada Zonta