Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Jože Andlovic


Pogreb Jožeta Andlovica bo v petek, 7. oktobra, ob 9. uri v Ljubljani na Plečnikovih Žalah.
Žara pokojnika bo pred pogrebom v kapelici sv. Antona.



G-L, 12.11.2008:
Jože Andlovic, dr. med. (1923)
Žarko Rovšček: Zadovoljstvo sem našel v svojem poklicu in planinskem svetu.
Jože Andlovic praznuje 85 let
Peter Podgornik: Je eden tistih, ki tiho in neopazno leze po poti, ki mu je namenjena.

G-L, 29.04.2008:
Skozi sotesko druge svetovne vojne
Izjemno odkrito napisana zgodba izjemnega človeka o toku življenja Jožeta Andlovica

 

 


PD Nova Gorica: Slovo od Jožeta Andlovica

Zdravniški vestnik/G-L: Pogovor z J. Andlovicem

G-L: Žalna govora T. Škarje in P. Podgornika 

ponedeljek, 3. oktober 2011, ob 10:20, Franci Savenc, ogledov: 3869

zdravnik, alpinist, udeleženec himalajskih odprav, gorski reševalec in vzgojitelj mladih v GRS Tolmin, je v soboto umrl v šempeterski bolnišnici, kjer je deloval od leta 1963 do upokojitve (1980).


Rodil se je 12. novembra 1923 v Trnovem v Ljubljani. Že zelo zgodaj ga je zaznamovalo trdo življenje. Šolo je kljub razposajenosti moral jemati resno, že zato, ker je ni imel v domačem kraju. Kmalu je bilo konec brezskrbnosti, pridrvel je plaz druge svetovne vojne. Na dan maturitetnega izpita se je nič hudega sluteč znašel med zajetimi potniki na ljubljanski železniški postaji, večino so kasneje Italijani internirali v Gonarsu. Po vrnitvi domov in zrelostnem izpitu je izbral študij medicine, a se je še pred koncem leta 1943 po čudnem spletu okoliščin znašel v vrstah domobrancev. V vojni formaciji je deloval kot sanitejec. Brez razmišljanja je nudil pomoč vsakomur, ne glede na barvo. Ko je bil sredi leta 1944 v bližini Velikega Ločnika (danes v Občini Velike Lašče) dvakrat ranjen, so ga partizani ujeli in ga po daljšem zasliševanju brez kazni zadržali v svojih enotah, najprej kot pomočnika in kasneje mitraljezca v Štajerski brigadi (XII. SNOUB). Ta se je bojevala v okolici Novega mesta. Ko je bil ob napadu na neko nemško postojanko spet ranjen v nogo, je med zdravljenjem v partizanski bolnici opravil sanitetni tečaj in bil določen za bolničarja v jurišnem bataljonu XV. divizije. Iz strelskega ognja je izvlekel številne ranjence in jih za silo oskrbel, dokler ga ni v glavo ranila sovražnikova krogla. V partizanskih bolnišnicah mu niso mogli nuditi pomoči, zato so ga napotili v zavezniško bolnišnico v Italijo.
Po osvoboditvi se je vrnil v domovino, nadaljeval zdravljenje in študij medicine. Ustvaril si je družino in se po opravljenem stažu leta 1955 zaposlil kot splošni zdravnik na Mostu na Soči. Po opravljeni specializaciji je od leta 1963 do upokojitve (1980) delal kot kirurg v Splošni bolnišnici v Šempetru pri Gorici.

Svoje življenje je na njemu lasten način predstavil v knjigi Skozi soteske druge svetovne vojne.

Že pred vojno se je zagledal v gore in postal zdravnik Gorske reševalne službe.
Glas o odličnem kirurgu-alpinistu se je širil in leta 1965 je postal zdravnik na odpravi na Kangbačen. Leta 1969 je sprejel sodelovanje v odpravi na prvi slovenski sedemtisočak Anapurno in skupaj s Kunaverjem in Golobom dosegel vrh Anapurne IV (7524 m). Z učinkovitim in pravočasnim strokovnim posegom - ordiniral je v do tedaj najvišji ambulanti na svetu (7000 m) - je rešil ozeble roke članu odprave, ki se je zatekel v višinski šotor tabora 4 po osvojitvi Anapurne IV.
Leta 1974 je bil dr. Andlovic spet v Himalaji, ponovno na Kangbačenu.
Leta 1980 je bil z Italijani na Everestu. Bil je tudi član prve primorske alpinistične odprave v Ande. Dobival je še povabila na odprave, a se je odzival le vabilom za zdravnika-inštruktorja v alpinistični šoli v Nepalu, ki jo je financirala vlada bivše Jugoslavije. Misel na šolanje šerp se je rodila med odpravo na Anapurno leta 1969, med njegovimi pogovori z vodjem odprave Alešem Kunaverjem.

Dr. Jože Andlovic je bil nepogrešljiv vzgojitelj mladih reševalcev v okviru GRS Tolmin. S svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami in držo je posredoval več kot najnujnejše medicinske veščine, potrebne za humano poslanstvo reševalcev. Čeprav je že objavljal v medicinskem strokovnem in planinskem tisku, je pričujoče delo kot samostojna izdaja pravzaprav njegov prvenec.

eXTReMe Tracker