Dnevnik, Kje smo, kam gremo? - Luka Lukič: Dovolj je bila stotinka sekunde,
... da mi je "vzelo" desno nogo, me v zraku obrnilo in že sem padala 5 metrov globoko in nato še drsela po grapi 25 metrov. K sreči sem bila ves čas pri zavesti in skozi možgane mi je hodilo le ustavi se, ustavi se ... Tako v pismu zahvale, objavljenem na spletni strani Gorske reševalne zveze Slovenije, svojo izkušnjo opisuje ponesrečenka, ki ji je spodrsnilo na krušljivem terenu.
A njen primer nikakor ni osamljen, saj je Gorska reševalna zveza v letošnjem letu samo do minulega tedna izpeljala le tri reševalne akcije manj kot lani v celotnem letu. Število nesreč v gorah namreč postopno narašča, tako da predsednik Gorske reševalne zveze Igor Potočnik pričakuje, da bo do konca letošnjega leta število nesreč glede na lansko leto višje za deset odstotkov.
"Ugotavljamo, da vedno več ljudi hodi v hribe tudi zaradi finančnih razmer," pravi Potočnik in obenem opozarja, da je s tem v gorah tudi več neizkušenih gornikov. Od skupno 353 gorskih nesreč v letošnjem letu jih je namreč kar 191 povezanih z gorništvom. Največ nesreč se vsako leto zgodi na hoji po poti, manjši delež nesreč pri gorništvu pa je povezanih s hojo po brezpotju in plezanju. Ob tem Potočnik opozarja, da se največkrat nesreča primeri pri sestopu, ko so noge že utrujene. "Planincem je jasno, da se tura konča v dolini," pove Potočnik, medtem ko si manj izkušeni kot cilj zastavijo prihod na vrh in tako zanemarjajo nevarnosti pri sestopanju. Število nesreč pa je povezano tudi z vremenskimi razmerami. Potočnik tako navaja, da je bilo julija manj nesreč tudi zaradi deževnega vremena, zaradi katerega se ljudje niso podali v gore, a že avgust in september sta z lepšim vremenom pritegnila več ljudi, s tem pa tudi več nesreč.
Poleg gorništva pa narašča tudi število nesreč, povezanih z ekstremnim športom. Letos se je pri različnih športnih aktivnostih ponesrečilo 94 ljubiteljev ekstremnih športov, le trije manj kot v celotnem lanskem letu, medtem ko je bilo predlani 85 nesreč, povezanih z ekstremnimi športi. Največ nesreč se zgodi med aktivnostmi v zraku.
Predvsem je v porastu jadralno padalstvo, saj se je na Tolminskem že zgodilo, da je bilo v enem dnevu v zraku tudi do tristo padalcev," opozarja Potočnik in doda, da je v porastu tudi soteskanje. V prihodnosti pa pričakujejo tudi vse več skokov s padali z nepremikajočega se mesta oziroma "base jumpinga," pri katerem se je v Švici pred kratkim smrtno ponesrečila slovenska skakalka Valentina Rotar.
Povečano število ljudi v gorah botruje tudi povečanemu številu helikopterskih intervencij, saj se gorniki pogosteje odpravijo tudi na manj dostopne lokacije, pravi Potočnik. S tem pa se povečuje tudi sodelovanje zdravnikov, saj je pri helikopterski intervenciji udeležba zdravnika obvezna, medtem ko je pri ostalih intervencijah udeležba odvisna tudi od tega, ali je na voljo prosti zdravnik.
Sodelovanje helikopterja pa vpliva tudi na manjše število mrtvih v gorah. V letošnjem letu je namreč v gorah umrlo 26 ponesrečencev, kar je precej manj kot lani, ko se je v gorah smrtno ponesrečilo 45 ljudi, in leta 2009, ko jih je umrlo 46. Toda ob tem Potočnik doda, da je na letošnje manjše število mrtvih vplivala tudi mila zima. Snežni plazovi so namreč lansko sezono zahtevali sedem življenj.
Svetlo plat statistike GRZS pa predstavlja znaten upad števila akcij iskanja pogrešanih. V letošnjem letu so se namreč iskalne akcije za pogrešanimi udeležili le dvakrat. Leto poprej je bilo v gorah pogrešanih 12, predlani pa kar 31. Potočnik ta padec števila pogrešanih pojasnjuje predvsem z novimi tehnologijami, saj se čedalje več ljudi v gore odpravlja z navigacijskimi napravami GPS. Obenem opozori tudi, da so med pogrešane pogosto vključeni tudi samomorilci, ki namenoma odidejo v neznano.
Precenjevanje sposobnosti in znanja
Med vzroki nesreč so vsa leta najpogostejši zdrsi in padci, ki so bili v lani vzrok kar 169 nesreč. Drugi najpogostejši razlog pa je povezan s telesno pripravljenostjo. "Pri naših gornikih opažamo, da so sicer opremljeni vedno bolje, vendar dostikrat precenijo svoje zmogljivosti," pravi Potočnik. Telesna nepripravljenost in izčrpanost sta bili lani vzrok 77 nesrečam. Poleg precenjevanja telesnih sposobnosti pa se pogosto maščuje tudi podcenjevanje gorskih nevarnosti. Lani se je zaradi nepoznavanja terena zgodilo 47 nesreč, pri čemer Potočnik opozarja, da so tu problematični tujci, ki ne poznajo terena. Ob tem Potočnik opozarja tudi, da dobra oprema ne more nadomestiti znanja.
"Pozimi je nesmiselno imeti cepin, če ga ne znamo uporabljati, saj je to smrtno nevarno." Za neizkušene hribolazce je zato, trdi Potočnik, zelo pomembno, da se najprej poučijo o turi, na katero se nameravajo podati, in zanjo potrebni opremi. Ni pa odveč tudi razmislek o najemu vodiča, saj je bolje plačati malo več in priti varno nazaj."
Luka Lukič